Klic reke

Joseph Tafur

Vedel sem, kdo je. La Madre Ajahuaska. Nisem mogel biti prepričan, a bil sem prepričan. Slišal sem zanjo — za duh narave, rastlinski duh, živi podaljšek zemlje in božanske svetlobe. Pripeljala me je na magično pokrajino, ki sem jo občutil kot povsem resnično, kakor da bi bila neločljiva od moje zavesti.
Po izjemno prijetnem in nadzemskem popoldnevu v kraju onstran časa me je pripeljala nazaj v noč, na rogoznico v maloki. Še zadnjič me je intenzivno pogledala in se poslovila z besedami: »Če mi boš pomagal, ti bom pomagala.«

Zahodna medicina ni posebej uspešna pri odpravljanju stanj, kot so depresija, kronična bolečina, migrenski glavoboli, zasvojenost in potravmatska stresna motnja. Dr. Joe Tafur nam pomaga razumeti, zakaj je tako.

Opazoval je, kako se ljudje mučijo in zapravljajo tisoče dolarjev, ko se zatekajo od specialista k specialistu, ne da bi jim bilo bolje, saj so te in druge bolezni globoko povezane s stanjem našega čustvenega telesa. Zahodna medicina se ne loteva čustvene razsežnosti bolezni, medtem ko tradicionalna rastlinska zdravila, ki lahko spreminjajo zavest in odpirajo komunikacijske kanale, prinašajo olajšanje.

Zgodbe v knjigi dokazujejo presenetljivo — mistično, barvito, metafizično — delovanje ajahuaske in tradicionalnega amazonskega zdravilstva. Dr. Tafur je v amazonskem deževnem gozdu neposredno doživel, kako psihoaktivne rastline posegajo v zapleteno mrežo, ki povezuje srce in um, saj zagotavljajo manjkajoče prvine čustvenega in duhovnega zdravljenja.

Klic reke

Klic reke je zgodba, pravzaprav zbirka zgodb o tem, kar nas nenehno uči magija narave, o izkustvih s šamani v pragozdni Amazoniji in duhovnem zdravljenju. Mistične osebne zgodbe se prepletajo s sodobnimi kliničnimi raziskavami in izsledki medicinskih študij, ki se dotikajo področij, kot so nevroznanost, psihologija, psihedelična medicina, medicina uma in telesa ter epigenetika.

Zahodnjaki z ajahuasko mislijo na čaj, narejen iz ajahuaskine vitice (Banisteriopsis caapi) in drugih močnih psihotropnih rastlin, ki rastejo v amazonskem porečju. Sama, brez primesi, ajahuaska ne sproža psihedeličnega izkustva, zmešana v čaju z drugimi rastlinami pa lahko prikliče vplivna videnja. V izročilu amazonskih Šipibov, v katerega so me pozneje vpeljali, je ajahuaska zdravilni duh narave, dostopen po pitju čaja v svetem obredu, med katerim navežemo stik z duhovno inteligenco, ki je onstran našega dojemanja. Ljudje najpogosteje poročajo o stiku z obliko rastlinske zavesti. Rečejo ji duh madre ajahuaske.

Dr. Joseph Tafur

Dr. Joe Tafur je družinski zdravnik kolumbijskega rodu, ki je odraščal v ZDA. Po končanem študiju medicine in znanstvenem raziskovalnem delu na oddelku za psihiatrijo Univerze v San Diegu se je v amazonskem pragozdu učil pri šipibskem šamanu Ricardu Amaringu in dokončal tradicionalno vajeništvo v šamanizmu. Pomagal in svetoval je stotinam posameznikov pri zdravljenju z amazonskimi zdravilnimi rastlinami in med obredi z ajahuasko. Zdravnik je in šaman, predan izobraževanju in zdravljenju. Zavzema se za povezovanje medicinske znanosti in duhovnega zdravljenja ter oblikovanje nove paradigme za učinkovito zdravljenje obolenj, kot so depresija, PTSM, luskavica, migrena, Chronova bolezen in najrazličnejše čustvene travme.

Klic reke / elektronska knjiga

Bilo je nekaj po osmi uri zvečer. V svetlobi sveče sem opazoval udeležence, ki so sedali pred šamana in sprejemali ajahuasko. Drug za drugim so dobili odmerek čaja, skodelico kalne tekočine, nič kaj prijetne za želodec. K sreči sem prvi odmerek ajahuaske razmeroma zlahka popil, čeprav naj ne bi bilo vselej tako, kot sem zvedel pozneje.

Vedel sem, kdo je. La Madre Ajahuaska. Nisem mogel biti prepričan, a bil sem prepričan. Slišal sem zanjo — za duh narave, rastlinski duh, živi podaljšek zemlje in božanske svetlobe. Pripeljala me je na magično pokrajino, ki sem jo občutil kot povsem resnično, kakor da bi bila neločljiva od moje zavesti.

Po izjemno prijetnem in nadzemskem popoldnevu v kraju onstran časa me je pripeljala nazaj v noč, na rogoznico v maloki. Še zadnjič me je intenzivno pogledala in se poslovila z besedami: »Če mi boš pomagal, ti bom pomagala.«

Klic reke

Kultura, ki taji svojo naravno empatijo, je razčlovečena. Um ne more za dolgo zatajiti srca. Telo ne prenese tega. Zanikanje zlomi telo. Ljudje ne morejo tajiti svoje človeškosti, ne za dolgo.

Kot kultura se začenjamo tega zavedati. Da bi bili zdravi in celi, moramo biti v stiku s sabo, skupnostjo in okoljem. Afriški zdravilec in strokovnjak dr. Malidoma Somé je diagnosticiral zahodno družbo kot odcepljeno od osnovnih človeških nujnosti: narave, skupnosti in obreda (ali kanala za dostop do duha).

Kadar nas je strah ali mislimo negativno, se ujamemo v um. Kot je opisal zdravilec ljudstva San, nas um, ki je prepuščen sam sebi, lahko odnese v »oddaljen kraj«, povsem ločen od okolja in telesa, zaradi česar se zelo težko počutimo varne in sproščene. Pretirano aktiven um, nepovezan s čutili in telesom, zlahka obtiči v ozkogledih, ponavljajočih se mislih. Nenadzorovano, ponavljajoče se mišljenje je vir psihičnih težav, kot so depresija, tesnoba, zasvojenost in obsesivno-kompulzivna motnja. Za tesnobo je značilna prevlada prestrašenih misli, za depresijo pa prevlada negativnih in obupanih misli.

Ko sem stopal naprej po ovinkasti stezi, sem se približeval Rolandu in njegovemu glasu na drugi strani maloke. Nenadoma sem stal pred njim in ga povsem jasno videl. Sedel je s sklonjeno glavo, osredotočen na petje. Njegovo telo se je spremenilo v veliko mačko, podobno levu ali jaguarju, z gladko, rdečkasto dlako. Počival je na bokih. Njegova glava se je spremenila v glavo velike črne anakonde s strmečimi očmi. Bil je globoko osredotočen na popevanje ikara. Okoli temne kačje glave se je vila griva velikanskih rumenih cvetnih listov. Njegova pesem me je vlekla vase. Ritmična in mistična je preplavljala moj um.

Strahospoštljivo sem se odmaknil za korak, medtem ko je kačje-cvetni-levji šaman pel svoj ikaro. Prav ko sem se umiril, mi je z njegove glave skočil v obraz eden od izjemno velikih cvetnih listov. Pesem se je nadaljevala in cvetni list je kmalu obvladal moje vidno polje. Nato se je spremenil v velik zelen list. Sijoče svetlobe so z digitalno natančnostjo priklicale v obstoj njegove žile. Njegova oblika, vzorec, celice, molekule, vse značilnosti, ki so ga določale, so se s stopnjevano silovitostjo vžgale v moj um.

V preblisku, ki se je bližal vrhuncu, sem zaslišal tih glas: »Joe … nisi bil pozoren. Rastline, ki sem ti jih pokazala, so resnične rastline. Ko bi le vprašal, bi se lahko česa naučil … Jutri boš našel ta list.«

Videnje se je razblinilo in ugotovil sem, da sem spet na rogoznici. Na drugem koncu so Rolando in drugi šamani še vedno prepevali.

Povedali so mi, da se šamani poučijo o zdravilnih rastlinah v videnjih, izzvanih z ajahuasko. Bil sem navdušen, saj je kazalo, da se mi dogaja nekaj podobnega.

Klic reke

Bil je med prvimi znanstveniki, ki so raziskovali psihedelike, in sodeloval je z že omenjenim švicarskim kemikom Albertom Hoffmanom (ki je odkril LSD). Leta 1942 je vodil raziskave v kolumbijski Amazoniji. Bilo je med drugo svetovno vojno in zavezniki so iskali nove vire kavčuka za pnevmatike in druge naravne amazonske vire. Schultes je odpotoval v Amazonijo, da bi raziskal južnoameriški kavčuk, obenem pa si zagotovil sredstva za etnobotanične raziskave. Pravzaprav je sledil stopinjam svojega vzornika Richarda Sprucea, ki je v devetnajstem stoletju raziskoval Amazonijo in poročal o napitku iz ajahuaske. Schultes je nadaljeval proučevanje obredne uporabe te psihoaktivne rastline in se v kolumbijski Amazoniji udeležil obredov z njo.

Del naloge, ki jo je finančno podprl Nacionalni svet za raziskovanje, je bil določiti rastline, iz katerih pridelujejo strup kurare. Čeprav so zahodni znanstveniki poznali pripravo kurareja, niso poznali izvirnih rastlin, da bi lahko izolirali ključne alkaloide. Zaradi izkušenj s staroselskimi severnoameriškimi Indijanci je bil Schultes pravi človek za to nalogo. Njegovo navdušenje nad šamansko rastlinsko medicino mu je pomagalo navezati stik z domačini.

Tradicionalno amazonsko zeliščarstvo temelji na kulturnem izkustvu in modrosti, zasidrani v čaščenju in spoštovanju svetih rastlin. Večina teh rastlin komaj zaznavno deluje na um, čaj iz ajahuaske pa je zelo psihoaktiven in zahteva previden pristop, saj vključuje tudi tveganja. Turisti, ki ga popijejo v želji, da bi doživeli izjemna videnja, jim največkrat dajejo prednost pred zdravljenjem. Številni dobijo več, kot so prosili, in nekatere pahne čez rob.

Čeprav so šamanske zdravilne rastline svete, niso za vsakogar. Kadar tehtamo možnosti zdravljenja katerekoli zdravstvene težave, je nujno skrbno izbrati primeren način zdravljenja, okolje in zdravnika. Kljub temu pa ajahuaska in svete rastline — s pravo odgovornostjo — lahko olajšajo ali odpravijo številne zdravstvene težave, vključno s potravmatsko stresno motnjo. Leta 2009, ko sem popeljal v Amazonijo prvo skupino, sem se prepričal o tem na lastne oči.

Na tistem obredu sem že dvajsetič pil ajahuasko. Odtlej sem jo še velikokrat. Toda če se ozrem nazaj, je bilo doživetje tiste noči eno najmočnejših, kar jih pomnim. Bil sem, kakor rečemo »super-mareado

Začutil sem jo zelo močno. Kadar je močna, včasih nastopi vsa naenkrat, z vso močjo, todo su fuerza, v cunamiju neustavljive energije. V skrajno spremenjenem stanju izgubiš vsakršen občutek za prostor in čas in lahko te zelo zbega. Razkrojiš se v veliko večjem vesolju in pogosto ne zmoreš opisati, kaj si doživljal.

Ker me je delovanje ajahuaske premagalo, nisem zmogel dojeti, kaj se dogaja okoli mene. Ne spominjam se veliko o začetku. Po stokanju, ki se je razlegalo, je bilo jasno, da je mnogim v skupini slabo in da bruhajo. Kljub mučnemu prizoru je Ricardo nekako ohranjal zbranost.

V primežu doživljanja, ki ga nisem obvladoval, je bila njegova šamanska navzočnost nadnaravna. Sedel je in opazoval, nato je mirno zapel. Po nekaj prvih ikarih me je poklical in velel, naj sedem predenj. Želel je vzpostaviti povezavo z duhom koke in njenega zdravila.

Splazil sem se naprej in sedel predenj. Pred očmi so se mi vrtinčile barve in vse bolj bleščeča svetloba. Takoj je glasno zapel. Od prvega zloga je tulil magijo, glasno magijo. Pretežni del mojega uma se je že razkrojil in ikaro je odpihnil še zadnje delce. Bilo mi je, kakor da bi me pesem dvigala v zrak. V svetlih barvah je plesala okoli mene, rožnatih, oranžnih, rumenih, zelenih in škrlatnih.

Približno takrat so mi začele prihajati na uho težave, povezane z ajahuasko. Naraščajoče število obiskovalcev, ki želijo preizkušati medicino, je pripomoglo h gospodarskemu razcvetu krajev, kot je Iquitos. Nova ekonomija je pobudila številna nova zdravilna središča in, neogibno, naraščajoče število šarlatanov. Zgodbe o izjemnih doživetjih se širijo po medmrežju in stopnjujejo že tako zmeden in pretirano romantičen pogled na tradicionalno kulturo ajahuaske, obenem pa so številni Južnoameričani, ki so bili v denarni stiski, izrabili priložnost za izkoriščanje naivnih pustolovskih tujcev.

Šamanizem, povezan z ajahuasko, ima od nekdaj tudi temno plat. Kot na večini področij je šlo za moč in manipuliranje z ljudmi. Lažni šamani so zapeljali številne obiskovalce. Druge so očarali šamani s temnejšimi namerami. Nekateri amazonski šamani zlorabljajo in izkoriščajo predvsem ženske. Perujci se zelo zavedajo te težave. Žal je večina tujcev pomanjkljivo obveščenih. Mnoge ranljive ženske, zlasti tiste, ki želijo zaceliti spolne zlorabe, so izjemno dovzetne za spolne plenilce. Vse več je bilo primerov spolnega nadlegovanja in posilstev, povezanih z obredi na ajahuaski in celo med njimi.

Zato vedno opozarjam pasajere, naj zelo pazijo, s kom pijejo ajahuasko. Šamana, vrednega zaupanja, je najbolje poiskati po zanesljivem osebnem priporočilu. Kadar ste v Peruju, ravnajte kot Perujci. Previdno se približajte šamanski kulturi in se kolikor mogoče poučite o slovesu in poštenosti šamana, s katerim bi radi delali.

Videl sem dušo v peklu,

kajti pekel je duh,

ki ne more naprej, je čas,

zaustavljen v niču

med dvema stanjema biti.

Laurens van der Post


Klic reke was originally published in Enovice on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.


Read the original article