France Prešeren

šaman, zdravilec, modrec
Nevidnega sveta ni mogoče videti z očmi logike in razuma. Obuditi moramo otroški občutek nedolžnosti in na novo odkriti prvinsko, neposredno zaznavo.
Alberto Villoldo
celjenje in zdravljenje
Šaman, zdravilec, modrec
šamansko ZDRAVLJENJe
Nekaj tednov po dogodku z misijonarko sem med pohodom blizu Machu Picchuja zbolel za pljučnico. Zdravljenje z antibiotiki preprosto ni pomagalo in mučili so me napadi kašlja. Med vsakim napadom me je zgrabil krč v trebušne mišice. Zaradi hudih bolečin sem se odpravil k don Antoniu. Stari Indijanec mi je velel, naj ležem na krzneno preprogo ob vznožju postelje. Sedel je na blazino ob moji glavi in izvedel celjenje. Pozval je vse štiri strani neba in nato poklical še nebo in zemljo. Dvignil je roke, kakor da bi odstiral zrak nad svojo glavo, in odročene povesil navzdol obse, kakor da bi raztezal robove nevidnega mehurja. Ponovil je gib, vendar je tokrat raztegnil robove nevidnega mehurja naprej in me pokril z njim kot z rjuho. Navdal me je takojšen občutek varnosti in lagodja. Klepet v mojem umu je utihnil in zdrsnil sem v stanje tišine in miru, kakršnega sem poznal le iz meditacije. Kot iz daljave sem slišal don Antoniev glas, ki mi je naročal, naj diham v njegovem ritmu. Zaznal sem, da diham hitreje, da bi držal korak z njegovim dihanjem. Začutil sem, da se njegovi prsti obračajo v nasprotni smeri urnega kazalca okoli jamice na spodnjem delu mojega vratu in izvlačijo lepljivo, sladkorno-penasto snov. Vse to sem zaznaval ravnodušno, kakor da bi se dogajalo komu drugemu ali kakor da bi sanjal, kajti ostajal sem popolnoma miren. Nenadoma mi je leva roka začela neobvladljivo trzati. “To je strupena energija, ki zapušča tvoje telo,” je rekel don Antonio. “Ne boj se. Naj se odvija samo od sebe.”
Ena sama seansa je zadostovala, da se je kašelj popolnoma polegel. Moj imunski sistem se je sprožil in začutil sem, da okrevam. Še pomembneje pa je bilo globlje celjenje, ki presega zdravljenje. Po zdravilni seansi sta me navdala mir in vedrina, ki ju lahko opišem le kot stanje milosti, odpuščanja in blagoslovljenosti, ki me je hranilo še leta. Okusil sem svobodo, rešen okov, ki so me vezali na preteklost, na bolečo osebno zgodovino, krivdo in obžalovanje, a tudi na upanje in tesnobo glede prihodnosti. Okusil sem mir. Odraščal sem v prepričanju, da je tako milost mogoče doseči le z molitvijo in velikodušnostjo Božje ljubezni.