Kreativne šole

POVZETEK

Kreativne šole je ena redkih knjig, ki vzbuja občutek, da je možno spremeniti izobraževanje, saj vsebuje praktične rešitve za obstoječi izobraževalni sistem. Pravzaprav je nekakšen praktičen zemljevid za njegovo preoblikovanje in kaže pot naprej. Sir Ken Robinson že desetletja poziva k radikalni spremembi izobraževanja in vodi drzno revolucijo, ki spreminja razumevanje šol in učenja, zavrača zastareli industrijski izobraževalni sistem ter predlaga osebno prilagojeni, organski pristop, ki črpa iz novih tehnoloških in strokovnih virov in omogoča učencem, da se bodo lažje spopadli z izzivi enaindvajsetega stoletja. Ponuja sijajno in privlačno vizijo izobraževanja, kakršno bi moralo postati. Njegov klic k delovanju se opira na odlične zglede, kjer že danes poteka izobraževanje prihodnosti. Kreativne šole so nujno branje za vsakogar, ki ga zanima vizija novih smeri šolanja. Vsebuje številne anekdote, opažanja, primere in prebojne raziskave ter priporočila strokovnjakov, ki so v prvih vrstah preoblikovalnega izobraževanja, navdihuje učitelje in starše ter poziva politike, naj na novo razmislijo o naravi in smislu izobraževanja.

O AVTORJU

Sir Ken Robinson, avtor del The Element, Finding Your Element in Out of Our Minds, je mednarodno priznan strokovnjak za vzgojo in izobraževanje. Sodi med elitne sodobne mislece o ustvarjalnosti in inovativnosti. Sodeluje z vladami v Evropi in Aziji, mednarodnimi agencijami in družbami, državnimi izobraževalnimi sistemi in nekaterimi vodilnimi nedobičkonosnimi in kulturnimi organizacijami po vsem svetu. Dvanajst let je bil profesor izobraževanja na britanski Univerzi v Warwicku, kjer je danes profesor emeritus. Leta 2006 je govoril na ugledni TED-ovi konferenci in njegovo predavanje se je izkazalo za najbolj gledano predavanje v zgodovini TED-a. Na spletu je doseglo več kot trideset milijonov ogledov in ocenjujejo, da ga je videlo okrog tristo milijonov ljudi po vsem svetu. Lou Aronica je avtor treh romanov in soavtor več poljudnih del, vključno z mednarodnimi uspešnicami, kot so The Culture Code, The Element in Finding Your Element.

ODLOMEK

Leta 2006 sem predaval na TED-ovi konferenci v Kaliforniji. Naslov predavanja je bil »Ali šole ubijajo ustvarjalnost?« Bistvo predavanja je bila trditev, da se vsi rodimo z neizmernimi naravnimi talenti, žal pa je vse preveč takih, ki med izobraževanjem izgubijo stik z njimi. Poudaril sem, da vse preveč izjemno nadarjenih, sijajnih ljudi meni, da niso ne nadarjeni ne sijajni, kajti tisto, v čemer so v šoli blesteli, ni bilo cenjeno, včasih je bilo celo stigmatizirano. Posledice so pogubne tako zanje kot za zdravje naše družbe. Izkazalo se je za najbolj gledano predavanje v zgodovini TED-a. Na spletu je doseglo več kot trideset milijonov ogledov in ocenjujejo, da ga je videlo okrog tristo milijonov ljudi po vsem svetu. Vem, da ne dosega števila ogledov Miley Cirus. Vendar ne migam z boki. Potem ko so predavanje objavili na spletu, so se mi začeli oglašali učenci in študentje z vsega sveta. Napisali so, da so ga pokazali učiteljem ali staršem, oglašali so se starši, ki so napisali, da so ga pokazali svojim otrokom, in učitelji, ki so ga pokazali svojim ravnateljem, in tudi šolski nadzorniki, ki so ga pokazali vsem. To sprejemam kot dokaz, da moje razmišljanje ni osamljeno. Poleg tega ne gre za stvari, ki bi vzniknile pred kratkim. Lani sem predaval na nekem ameriškem koledžu v osrednjih Združenih državah. Med kosilom me je eden od fakultetnih članov vprašal: »Že dolgo se ukvarjate s tem, ne?« Vprašal sem: »S čim?« Odgovoril je: »Trudite se spremeniti izobraževanje. Kako dolgo že? Osem let?« Rekel sem: »Kaj mislite s tem, osem let?« Odgovoril je: »Saj veste, vse od tistega predavanja na TED-u.« Rekel sem: »Ja, ampak živ sem bil že pred njim …« Že več kot štirideset let delam na področju izobraževanja kot učitelj, raziskovalec, svetovalec, izpraševalec. Sodeloval sem z najrazličnejšimi ljudmi, inštitucijami in izobraževalnimi sistemi pa tudi s podjetji, vladami in kulturnimi organizacijami. Usmerjal sem praktične pobude šol, okrožij in vlad; predaval sem na fakultetah in pomagal ustanavljati nove inštitucije. Pri svojem delu sem se zavzemal za bolj uravnovešene, osebno usmerjene in ustvarjalne pristope do izobraževanja. Zlasti minulih deset let vsepovsod slišim ljudi, ki govorijo, da so neznansko obupani nad dušljivimi učinki testiranja in standardiziranja, ki jih poleg njih občutijo tudi njihovi otroci ali prijatelji. Pogosto se počutijo nemočne in pravijo, da ne morejo storiti ničesar, da bi spremenili izobraževanje. Nekateri mi rečejo, da z užitkom poslušajo moja predavanja na spletu, vendar jih moti, ker ne povem, kaj bi lahko naredili, da bi spremenili sistem. Troje odgovorov imam. Prvi je: »Bilo je osemnajstminutno predavanje; dajte mi mir.« Drugi je: »Če vas resnično zanima, kaj mislim, objavil sem že kar nekaj knjig, poročil in strategij o vsem tem, ki bi vam mogoče pomagali.«(1) Tretji odgovor je ta knjiga. Pogosto mi postavljajo isto vprašanje. Kaj je narobe v izobraževanju in zakaj? Kakšno naj bi bilo izobraževanje, ko bi ga mogli na novo izumiti? Bi imeli šole? Bi bile različnih vrst? Kaj bi se dogajalo v njih? Bi jih morali obiskovati vsi in kdaj bi morali začeti? Bi pisali teste? In če pravite, da lahko spremenim izobraževanje, kje naj začnem?

KOLOFON

Prevedla VERA ČERTALIČ
Jezikovno pregledal GREGA RIHTAR
Fotografiral JASON RAMIREZ
Oblikoval TOMAŽ PLAHUTA
Izdal in založil ENO
Natisnil MATFORMAT

PODATKI O KNJIGI

Priročnik
282 strani
Trda platnica
© 2015
14 x 21.6 cm
ISBN 978-961-6943-43-7

Elektronska knjiga
ISBN 9789616943444 (epub)
Biblos | Apple Books