Spust in vzpon

Zgodbe žensk in poosebljenje mita o Inani

»Ko se ženska vrne s potovanja v podzemlje, kjer je pričevala bolečini in slepi jezi svoje temne sestre ter prestala razčetverjenje in smrt, ni prežeta z ljubečo milino in sijočo svetlobo. Oklepajo se je Ereškigalini demoni, poslanci teme; vidimo jih v poglobljenih gubah na njenem čelu, napetosti, ki jo nosi v telesu, potemnelih očeh in na licih, razbrazdanih od solz. To so znamenja, ki jih nosi ob vrnitvi; to je ženska, ki mora poiskati žrtev – in demoni, ki se je oklepajo, je ne bodo izpustili, dokler je ne bo našla.«

Linda Hartley

O knjigi

Knjiga Spust in vzpon je globoko raziskovanje ženske psihe, ki temelji na starodavnem sumerskem mitu o boginji Inani in njenem spustu v podzemlje. Ponuja terapevtsko in duhovno spremstvo, ki presega običajne nasvete samopomoči, saj združuje psihološko razumevanje, mitološko simboliko in osebne pripovedi. Osvetljuje sodobne izzive ženskosti ter spodbuja bralke, naj stisk, izgub ali izgorevanja ne vidijo kot poraz, temveč kot nujno pot do preobrazbe. Spretno prepleta mitologijo s psihoterapevtskimi uvidi in osebnimi zgodbami ter oblikuje vodnik za vsako žensko, ki se sooča s "temno nočjo duše" in išče pot k svoji pristni moči.

* * *

V drugem delu se osredotoča na proces vzpona in poudarja pomen integracije senc in potlačenih delov sebe. Namesto da bi stremeli le k nenehni rasti in produktivnosti, nas knjiga uči modrosti cikličnosti, saj nas opominja, da je včasih treba spustiti staro, da bi se lahko rodilo nekaj novega in bolj resničnega. Pomembno prispeva k razbijanju patriarhalnih pogledov, ki pogosto stigmatizirajo takšna obdobja, in nagovarja bralke, naj svoje najgloblje rane vidijo kot vrata do moči in pristnosti.

* * *

»Vse življenje sem košček za koščkom, dih za dihom iskala izgubljeno zgodbo o svoji ženskosti: zgodbo o odnosih, dihu, zemlji, živalih, žalosti, veselju, užitku, krvi, spolnosti in žrtvovanju. Prebudila sem se − pa ne princu, temveč dejstvu, da sem bila prevarana z zgodbami, ki mi niso služile. Glavne zgodbe moje kulture so pravzaprav izkoriščale mojo ženskost in mi prodajale okrašeno in pomanjšano različico tega, kar sem bila in kar bi lahko bila. Spodbujale so me, naj trdo delam, preziram svoje potrebe in sprejemam patriarhalni red stvari, ki se ne meni za ciklično modrost v središču ženskega telesa, kar ustvarja travmo v telesu, prekinja povezavo z naravnimi ritmi in utiša prvinske instinkte.«

Carly Mountain

O avtorici

Carly Mountain je vodnica ženskih iniciacij, psihoterapevtka, psihoseksualna somatska terapevtka, učiteljica joge, dihalna terapevtka in pisateljica. Zadnjih dvajset let deluje s svetimi telesnimi praksami. Na zgodbo o Inani je naletela med spustom v podzemlje in osupnila nad podobnostjo med mitom in lastno izkušnjo. Odtlej dela z mitskimi izročili in spremlja ženske, ko prehajajo skozi globine iniciacije – v terapiji, dihalnem delu in v programih, ki podpirajo prebujenje in razcvet žensk.
Leta 2019 je v samozaložbi izdala pesniško zbirko Jouissance: Poetry of the Deep Feminine. Spust in vzpon je njena prva neleposlovna knjiga. Živi v Sheffieldu v Angliji z možem in dvema hčerkam

 

Iskrice

Sestopiti v temo podzemlja pomeni sestopiti v temo telesa in prisluhniti, kaj se dogaja pod hrupom.

* * *

Mitologije so najvplivnejše in najstarejše zgodbe, saj vsebujejo arhetipske energije, ki živijo v nas.

* * *

Ženske se ne vračajo k sebi z vzponom v svetlobo kot moški, temveč s spustom v globine svoje biti. Duhovno izkustvo za ženske je spuščanje globlje vase, ne ven iz sebe.

* * *

Del junakinjine poti je, da postaja, kar resnično je – da postaja pristnejša in zaceli razkol znotraj sebe.

* * *

Ko se spuščamo, zelo verjetno odkrijemo, da so nekateri najbližji osebni odnosi tesno povezani z lažno krono.

Izvlečki

Potovanje v podzemlje se odvija počasi in sprva se morda sploh ne zavedamo, da se spuščamo. Zmotno mislimo, da smo preprosto obtičale v nizu napornih, nepovezanih sprememb. Čeprav se morda zdi, da je dogajanje povsem nedosledno, gre za sveto pot, opremljeno z mejniki, ki se jih naučimo prepoznavati. Zgodba o Inani je mitsko-poetični zemljevid potovanja, ki nas vodi k ponižnosti, empatiji, odnosom in nazadnje k ljubezni.

* * *

Ženske zgodbe niso bile povedane. In brez zgodb ni izražanja izkušenj. Brez njih je ženska izgubljena, ko mora sprejemati najpomembnejše življenjske odločitve. Ne nauči se ceniti svojih bojev, slaviti svojih moči, razumeti svoje bolečine. Brez zgodb se ne more razumeti. Brez zgodb je odtujena od globljega doživljanja sebe in sveta. Zaprta je v tišini. Izražanje ženskega duhovnega videnja je tesno povezano s pripovedovanjem ženskih zgodb. Če jih ne pripovedujemo, ne moremo spoznati globin ženske duše.

* * *

Moški razvijajo zamisli in sisteme razumevanja tako, da vsrkajo preteklo znanje, ga kritično obdelajo in nadgrajujejo. Ženske, ki ne poznajo svoje zgodovine, ne vedo, kaj so mislile in učile ženske pred njimi. Tako se rod za rodom trudijo za spoznanja, do katerih so tiste pred njimi že zdavnaj prišle, kar vodi v nenehno izumljanje kolesa.

* * *

Ko odpotujemo vase, nas čaka veliko globin, kraljestvo Ereškingal pa je najgloblje, kamor še lahko varno sestopimo – onstran preži popolna psihoza ali celo fizična smrt. Tanka meja, ki na spustu ločuje iniciacijo od psihoze, je pravzaprav meja zavesti in pomena, ki ga znamo dati svoji izkušnji, kar zavisi od različnih ravni opore, ki jo imamo … spust v podzemlje je posvečeno potovanje, ki ga prenesemo, ker nas vodi nekaj svetega. Morda ga ne razumemo, a ga čutimo v krvi in v kosteh.

Odlomek

Enki je ključen kot zaveznik ženske v stiski. Kot ženska sem potrebovala pričevalca, ki se ne bi bal moje preobrazbe, in verjamem, da ne sme pripadati družinskemu krogu. Stari vzorci, ki vznikajo med spustom, lahko povzročajo napetost v osebnih odnosih. Starši in skrbniki so človeški in imajo slepe pege. Ko dozorevamo, potrebujemo starešine, da vodijo tiste naše dele, ki jih starši niso mogli videti. Kdorkoli v tesnem sorodstvu je preveč osebno vpleten. Starešina potrebuje zdravo ooddaljenost.
Enkija sem našla v Johnu Hillmanu, psihoterapevtu in praktiku metode hakomi, ki je bil moj zaveznik in sočutna priča v globinah. Ko sedimo ob nekom, potopljenem v podzemlju, se del nas neizogibno dotakne tega prostora skupaj z njim, kar prikliče naše spomine, ranljivost, čustva in rane. Vsak terapevt ve, da gradivo, ki ga predstavi klient, predrami tudi njegove vsebine, saj gre za naravni del procesa.
Nekatere terapevtske smeri se nagibajo k temu, da terapevt prevzame vlogo strokovnjaka ali nebesnega boga. Mislim, da Enki ne deluje tako, saj Inani ponudi partnerstvo. Zaveznik je, ki pričuje in opazuje, zaupanja vreden sopotnik, ki je že doživel iniciacijo. Moj terapevt je utelešal globoko sprejemanje in spoštovanje vsega, česar ne vemo. Bil je utelešena ljubeča navzočnost. Pomagal mi je oblikovati drugačen odnos do moških v zunanjem in v notranjem svetu, kar je pomembno vplivalo na moje doživljanje strukture, varovalnih okvirov in samopodpore.
Menim, da so pričevalci in zavezniki bistveni za skupno preobrazbo. Mit uči, da je povsem mogoče in nujno, da ženske iniciirajo in spremljajo druge ženske ter da imajo energijo jin in jang, kar pa nikakor ne pomeni, da so moški pričevalci odveč. Daleč od tega – vsi pripadamo človeštvu in osebno potrebujem moške zaveznike, moško navzočnost in brate, ki stojijo ob meni.
Navdihujejo me Enkijeva ustvarjalnost, čustvenost in igrivost, ki predstavljajo drugačno obliko moškosti kot junak priljubljenih patriarhalnih zgodb. Ekološka pripovedovalka in avtorica Sophie Strand pravi:
»Moškost že predolgo enačimo s patriarhatom. Med dolgoletnim raziskovanjem sem spoznala bogato zgodovino mitologije, folklore in pravljic, ki nakazuje, da je pred patriarhatom in imperializmom obstajala biotska raznovrstnost moškosti, globoko povezana z rastlinsko modrostjo, fermentacijo, medvrstnim sodelovanjem, luninimi cikli in ekstatičnim praznovanjem. Dolgo pred legendarnimi junaki z meči, ki so mimogrede izsekali gozdove, pokončali stara božanstva in premagovali nasprotnike, so živeli igrivi bogovi, kralji z živalskimi glavami, nagajivi ljubimci, premeteni harfisti in čarovniki s cvetočimi palicami. Podobno kot podzemni micelijski sistemi so bile te čarobnejše in bolj divje oblike moškosti vedno vtkane v podzemlje in čakale, da vzniknejo ob pravem času.”
Kaj bi za evolucijo naše vrste pomenila biotsko raznovrstnejša pokrajina moškosti? Podobe, ki jih ponuja Sophie Strand, so poživljajoča alternativa monokulturi močne moškosti. Od moških, ki jih poznam in s katerimi delam, pogosto slišim, da hrepenijo po novih pripovedih o moškosti. Obožujem podobo moškosti, ki poganja iz zemlje in podzemlja, namesto da bi se spustila z neba.