Štiri poti

Modrost, moč in milost varuhov zemlje

Knjiga Alberta Villolda Štiri poti raziskuje starodavno modrost šamanov Q'ero z andskega visokogorja. Knjiga predstavlja štiri ključna učenja ali "uvide", ki posameznike usmerjajo k zdravljenju, preobrazbi in življenju v harmoniji s svetom. Uvidi—Pot junaka, Pot svetlobnega bojevnika, Pot vidca in Pot modreca—vodijo na pot do osebne moči, duhovne rasti in sposobnosti ustvarjanja nove resničnosti. Villoldo združuje šamanske tradicije z moderno psihologijo in ponuja praktična orodja ter prakse, ki bralcem pomagajo vključiti uvide v svoje življenje.

O knjigi

Če ohranjamo spoznanje o svoji vsenavzoči, vsevedni naravi in se ga ves čas zavedamo, se nam ni treba prizadevati za presežna izkustva ali razsvetljenje. Vemo, da je sveto vse, kar počnemo, zatorej ne iščemo pomena, resnice, smisla ali lepote. Opustimo iskanje in sami vnašamo lepoto in resnico v sleherno srečanje. Ker smo občutili brezčasnost, smo lažje navzoči v trenutku. Predamo se njegovi popolnosti, pa naj poljubljamo ljubljeno osebo ali pometamo tla.

* * *

Zaznavamo na štirih ravneh, ki sovpadajo s štirimi domenami udejanjenih vibracij in svetlobe: s snovnim svetom (telo), domeno misli in idej (um), domeno mita (duša) in svetom duha (energija). Te zaznavne ravni se navezujejo na štiri energijska telesa, iz katerih sestoji človeško energijsko polje. Kot ruske babuške so zložena drugo v drugem; najgloblje je snovno telo, miselno telo ovija in informira snovno lupino, duša ovija miselno in snovno telo, zunanje ali duhovno telo pa kot zasnova informira in organizira vse tri.

O avtorju

Alberto Villoldo, doktor psihologje in medicinski antropolog, že več kot 25 let proučuje zdravilne prakse Amazonije in Andov. Med delom na Sanfranciški državni univerzi je ustanovil Laboratorij za biološko samoregulacijo, kjer je raziskoval psihosomatske bolezni in zdravje. Villoldo vodi Družbo štirih vetrov in usposablja posameznike po vsem svetu. Njegova Šola za zdravljenje svetlobnega telesa ima središča v Novi Angliji, Kaliforniji, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in v Utahu.
Kot navdušen smučar, popotnik in gornik vsako leto vodi ekspedicije v Amazonijo in na Ande, kjer sodeluje z ameriškimi učitelji modrosti.
Med njegovimi številnimi uspešnicami izstopajo Zdravilo duha, Srce šamana, Šaman, zdravilec, modrec in Knjiga šamanov o življenju in prehajanju.

Iskrice

Kadarkoli pripovedujemo zgodbo o sebi ali kom drugem, dodelimo vloge trem junakom, ki oblikujejo zadušljiv trikotnik nemoči. Gre za žrtev, storilca in rešitelja.

* * *

Brž ko prenehamo razmišljati o tem, kaj “bi morali” delati, in smo zgolj pozorni na vse, kar se dogaja, postanemo veliko bolj ustvarjalni in produktivni.

* * *

Nobena od vaših zgodb ni resnična − samo scenariji so, ki jih pišete sami.

* * *

Biti neustrašen pomeni, da najprej odpravimo revščino, terorizem in vojno znotraj sebe. Odpravimo zasvojenost s prepričanjem, da imamo prav, in najprej spremenimo svoje zaznavanje težave.

Izvlečki

Kadar ne sodite, zavračate samodejno strinjanje z mnenjem drugih in postopoma pridobivate občutek etike, ki presega sodobne družbene norme. Danes je to še kako pomembno, kajti medijske podobe so postale prepričljivejše od resničnosti in naše vrednote − svoboda, svoboščine, ljubezen in podobno − so skrčene na zvočne izseke in prazne fraze.

* * *

Strah ustvarja temno resničnost. Vemo, da je vsaka prerokba samoizpolnjujoča − kar nas najbolj plaši, nas čaka za vogalom. Nič ni narobe s previdnostjo, toda prestrašenost zadržuje rast in razvoj. Zaradi nje se kar naprej učimo v trpljenju in travmah.

* * *

Nenavezovanje zahteva, da opustite vloge in zgodbe ter tudi del sebe, ki se istoveti z njimi. Ko prenehate povezovati ego z omejeno identiteto partnerja, otroka, študenta, učitelja in podobno, opustite vnaprejšnje zamisli o tem, kdo ste, in ne vznemirjate se več glede tega, ali ugajate drugim. Ne potrebujete potrjevanja in ne žalostite se, kadar ga niste deležni. Svobodno ste lahko tisto, kar hočete biti.

Odlomek

Nekoč sem obiskal zdravilko na ameriškem jugozahodu. Živela je v leseni kolibi nad gozdno mejo in slovela je kot oseba, ki razlaga skrita sporočila iz sanj. Pot, ki je vodila do njenega bivališča, je bila slabo označena, in večkrat sem zašel. Proti koncu sem se izgubil, tako da sem moral splezati po strmi brežini na vrh soteske. Med vzpenjanjem sem zdrsnil in si zvil gleženj, nato pa odšepal do njene kolibe. Jezen in preznojen sem se spraševal, zakaj sem se sploh odločil, da jo obiščem.
Pozdravil sem starko, ki me je na hitro vprašala, kaj počnem tako daleč od civiliziranega sveta. Pojasnil sem ji, da sem obiskal uglednega zdravilca, ki živi v bližini, in slišal za njeno jasnovidno razlaganje sanj. Želel sem, da bi mi pomagala razumeti zelo vznemirljive sanje izpred nekaj noči. Nezaupljivo je zrla vame, a me čez nekaj trenutkov le povabila, naj sedem in rekla: “Najprej se pogovoriva o tvojem dopoldnevu. Povej mi, kako si prišel sem, in povedala ti bom o tebi.”
Pogledal sem skoz okno in zagledal njen tovornjaček, parkiran na dovozu … in gramozno pot, ki je vodila do kolibe. Izkazalo se je, da sem izbral najtežavnejšo pot. Takoj mi je bilo jasno, da steza, po kateri sem se vzpel, simbolizira mojo življenjsko pot: pogosto sem ubral napačno pot, se razjezil, izgubil potrpljenje in pristal v skrajnih okoliščinah, iz katerih sem se moral izvleči po najtežji poti. Tako sem preživel študij in prva leta raziskovanj v Amazoniji, kjer sem si med kolegi antropologi prislužil sloves, da se izgubljam na najbolj neverjetnih krajih. Ker sem si goreče želel razumeti skrivnostne simbole iz nočnih sanj, sem povsem spregledal pomen dogodkov v dnevnih sanjarjenjih.