Štiri poti

Če ohranjamo spoznanje o svoji vsenavzoči, vsevedni naravi in se ga ves čas zavedamo, se nam ni treba prizadevati za presežna izkustva ali razsvetljenje. Vemo, da je sveto vse, kar počnemo, zatorej ne iščemo pomena, resnice, smisla ali lepote. Opustimo iskanje in sami vnašamo lepoto in resnico v sleherno srečanje. Ker smo občutili brezčasnost, smo lažje navzoči v trenutku. Predamo se njegovi popolnosti, pa naj poljubljamo ljubljeno osebo ali pometamo tla.

Zaznavamo na štirih ravneh, ki sovpadajo s štirimi domenami udejanjenih vibracij in svetlobe: s snovnim svetom (telo), domeno misli in idej (um), domeno mita (duša) in svetom duha (energija). Te zaznavne ravni se navezujejo na štiri energijska telesa, iz katerih sestoji človeško energijsko polje. Kot ruske babuške so zložena drugo v drugem; najgloblje je snovno telo, miselno telo ovija in informira snovno lupino, duša ovija miselno in snovno telo, zunanje ali duhovno telo pa kot zasnova informira in organizira vse tri.

Pred mnogimi leti sem se s skupino šamanov sprehajal ob Amazonki, Prispeli smo na neko jaso in rekli so mi, naj prečkam travnik, stopim v pragozd in opazujem, kaj se bo zgodilo. Ubogal sem jih, in brž ko sem stopil v deževni gozd, sem zaslišal njegovo pesem: ščebet papig, opice in žuželke. Po tretjem koraku je pragozd utihnil. Nisem mogel verjeti.

Šamani so mi pojasnili: “Bitja vedo, da ne spadaš tja, da si bil izgnan iz vrta.” Pomislil sem, da je smešno − živali so zagotovo zaznale vonj mojega dezodoranta in posipa proti glivicam, čeprav ju že nekaj tednov nisem uporabljal.

Pozneje smo naleteli na staroselca, ki sta na rečnem bregu vrtela boo na nabodalu, in prešinila me je ideja. Približal sem se jima, se predstavil in vprašal, ali bi mogel dobiti malo maščobe, ki je kapljala v pločevinko. Rada sta mi ustregla.

Vrnil sem se k prijateljim šamanom, se slekel do spodnjic in se namazal z maščobo, prepričan, da jo bodo ptice, opice in druga bitja zavohala na meni, me zamenjala za kačo, ki se vrača v deževni gozd, ter nadaljevala s ščebetom. Zaudarjajoč po kačji maščobi sem samozavestno stopil v pragozd, toda po tretjem koraku je spet vse potihnilo. Razlika je bila le v tem, da sem tokrat slišal brenčanje stotine muh, ki jih je privabil moj smrad.

Alberto Villoldo, doktor psihologje in medicinski antropolog, že več kot 25 let proučuje zdravilne prakse Amazonije in Andov. Med delom na Sanfranciški državni univerzi je ustanovil Laboratorij za biološko samoregulacijo, kjer je raziskoval psihosomatske bolezni in zdravje.

Villoldo vodi Družbo štirih vetrov in usposablja posameznike po vsem svetu. Njegova Šola za zdravljenje svetlobnega telesa ima središča v Novi Angliji, Kaliforniji, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in v Utahu.

Kot navdušen smučar, popotnik in gornik vsako leto vodi ekspedicije v Amazonijo in na Ande, kjer sodeluje z ameriškimi učitelji modrosti.

Med njegovimi številnimi uspešnicami izstopajo Zdravilo duha, Srce šamana in Šaman, zdravilec, modrec in Knjiga šamanov o življenju in prehajanju.