Semena koprive - adaptogeno superživilo
Recept za hranljive energijske ploščice iz koprivinih semen
Kopriva je naše podcenjeno in pogosto spregledano superživilo, za katero nam ni treba odpreti niti denarnice, saj raste povsod. Doma je na rečnih bregovih, travnatih področjih, živih mejah in gozdnih posekah ter najbolje uspeva v vlažnih tleh z visoko vsebnostjo nitratov. Njeno znanstveno ime, Urtica dioica, izhaja iz latinske besede uro, kar pomeni "žgati", njeni listi namreč ob stiku s kožo povzročijo začasen pekoč občutek. Stari Egipčani so koprivo uporabljali za zdravljenje artritisa in bolečin v spodnjem delu hrbta, rimski vojaki pa so si jo med zimo vtirali v kožo, da bi se ogreli.
Ljudski rek „Koprivi ne škoduje ne toča, ne slana“, kaže na njeno dolgotrajno rabo v ljudskem zdravilstvu in njeno skorajda čudežno moč med zdravilnimi in divjimi zelišči.
Mlade poganjke in liste kopriv uporabljamo najpogosteje spomladi proti utrujenosti, za razkisanje in razstrupljanje telesa. Kopriva je močan tonik za kri in dela čudeže pri slabokrvnosti, saj uravnava procese železa v telesu. Je zelo hranljiva, saj vsebuje celo vrsto in neverjetne količine vitaminov in mineralov. En liter poparka koprivnega čaja vsebuje več kot 1000 miligramov kalcija, 5000 IE vitamina A, 760 miligramov vitamina K, 15 miligramov železa in večino vitaminov skupine B.
Stari ljudski rek pravi, da „Ni rudnine, ki je kopriva ne vsebuje in je naše telo ne potrebuje." Poleg mineralov in vitaminov vsebuje tudi veliko aminokislin, flavonoidov, karotenoidov in polifenolov ter več beljakovin kot katera koli druga listnata zelenjava. Kopriva je resnično superživilo, ki ga ne smemo spregledati!
Čeprav liste kopriv najpogosteje nabiramo in uporabljamo spomladi, saj vsebujejo zavidljivo količino hranljivih snovi, jih najdemo še občutno več v koprivinih semenih, ki jih nabiramo jeseni. Kot razkriva znanstveno ime (dioica=dve hiši), je rastlina dvodomna, kar pomeni, da ima moške in ženske rastline. Samo na ženskih rastlinah najdemo hranljiva semena, moške rastline pa proizvajajo cvetni prah za oploditev. Moške rastline imajo bolj nitaste cvetne grozde, ki so na koncu obrnjeni navzgor, medtem ko ženski raatlina nosi semena v grozdih, ki visijo navzdol. Semena je najbolje nabrati, ko so zelene ali vijolično zelene barve, grozdi semen pa močno povešeni in obrnjeni navzdol. Ko semena porjavijo in se posušijo, niso več uporabna.
Semena koprive veljajo za divjo adaptogeno hrano, kar pomeni, da so izredno varna za uporabo, medtem ko pomagajo telesu pri soočanju s stresom, tesnobo in utrujenostjo. V telesu ustvarjajo ravnovesje oziroma homeostazo z nežnim uravnavanjem vseh telesnih procesov. Podpirajo nadledvične žleze in endokrini sistem ter spodbujajo slabo delovanje ščitnice. Delujejo kot negovalni tonik, hkrati pa so naravno in nežno poživilo, ki ga lahko uporabimo namesto kofeina. Semena koprive telesu nežno dvignejo energijo, ne da bi povzročila kasnejši padec, kot je to pogosto pri izdelkih s kofeinom in enostavnimi sladkorji. Kljub temu je priporočljivo, da koprivinih semen ne uživamo v večjih količinah prepozno v dnevu ali zvečer.
Semena koprive vsebujejo triterpene, ki imajo protivnetne lastnosti, kar lahko pomaga zmanjšati vnetje, povezano s stanji, kot sta artritis ali seneni nahod. Semena koprive lahko tudi olajšajo simptome povečane prostate. Semena koprive so bogata tudi z maščobnimi kislinami in vitaminom E, zato so zelo koristna za našo kožo, lase, nohte in živčni sistem. Po starem receptu pa lahko koprivino seme vsaj deset dni namakamo v rdečem vinu in pripravek uporabljamo kot afrodiziak, ki krepi libido.
Semena koprive podpirajo delovanje ledvic in vsebujejo holin, ki je ključen za delovanje, krepitev in obnovo jeter. Acetilholin je najpogostejši nevrotransmiter v naših možganih. Stimulira živčni sistem, izboljšuje razpoloženje in povečuje čutno zaznavanje, razpon pozornosti, budnost in intuicijo. Motnje acetilholina so lahko glavni vzrok za depresijo in Alzheimerjevo bolezen ter degeneracijo mišic in živcev.
NABIRANJE IN SUŠENJE KOPRIVINIH SEMEN
Semena koprive nabiramo z ženskih rastlin, ko so semena zelena ali vijolično zelena, debela, zdrava ter viseča in obrnjena navzdol. Rjava ali suha semena so prestara. Pri nabiranju kopriv nosimo rokavice, da nas ne popečejo! Kot vedno poskrbimo, da vzamemo le toliko, kolikor potrebujemo. Najbolje je, da naberemo zgornjo tretjino rastline, vključno z listi, stebli in semeni. Rastline obrnjene na glavo privežemo nad papirnato vrečko na suhem mestu in pustimo, da se sušijo kak teden ali dva. Nekatera semena bodo že sama padla v vrečko, preostala semena pa z rokami preprosto posmukamo iz vrvic na katerih so nanizana. Liste, glavno steblo in semenske vrvice zavržemo ali uporabimo kot gnojilo v vrtu. Semena presejemo skozi kuhinjsko sito in jih hranimo v temni stekleni posodi. Obdržala se bodo do enega leta, ko bo spet čas za nabiranje novih.
Koprivina semena lahko uživamo sveža (in jih hranimo v hladilniku do nekaj tednov) ali posušena (uporabna so vsaj eno leto). Semena imajo preprost zemeljski okus. Če jih popražimo, pa dobijo bolj oreškasto aromo. Iz semen kopriva lahko pripravimo tinkturo, jih dodamo surovemu medu ali vinu. Dodamo jih lahko vsakemu obroku, sladkemu ali slanemu, ali pa jih uporabimo v čaju skupaj z drugimi zelišči. Uporabimo jih lahko v vseh receptih, kjer bi uporabili semena, in jih lahko poljubno dodamo juham, smutijem, solatam, domačim granolam, kruhom, krekerjem ali pa jih uporabimo pri peki.
Koprivina semena lahko dodamo soli in jih tako pogosteje uporabljamo za začinjenje jedi. Zelo okusen je tudi domač gomasio s soljo, sezamom in koprivami. Semena koprive lahko zmeljemo v prah in jih uporabljamo kot hranljiv nadomestek zeleneu čaju matcha. Obnesejo se čudovito v slastnih energijskih kroglicah ali ploščicah. Dobro in priporočljivo jih je zaužiti vsak dan, zato jih naberimo dovolj za celo leto.
RECEPT ZA ENERGIJSKE PLOŠČICE IZ SEMEN KOPRIVE
Sestavine
- 1 skodelica posušenih marelic
- 1⁄2 skodelice indijskih oreščkov
- 1⁄2 skodelice mandljev
- 1⁄4 skodelice sezamovih semen
- 1⁄4 skodelice konopljinih semen
- 2 žlici medu (po želji)
- 1 žlica kokosovega olja
- 4-6 žlic koprivnih semen (po želji)
- 4 – 6 žlic regratovih cvetov (ali ognjiča)
- 2 žlici kandiranega ingverja
- ščepec morske soli
- 1 čajna žlička kardamoma
Opombe o sestavinah
Za ta recept lahko uporabimo sveža ali posušena semena kopriv.
Raje uporabljajmo organske nežveplane marelice, saj so veliko bolj zdrave, čeprav manj barvite.
Regratove cvetove preskočimo, če jih v tem času ne najdemo. Namesto njih lahko uporabimo tudi sveže cvetove ognjiča. Regratove cvetove naberemo spomladi, jih očistimo in zamrznemo, tako da jih imamo na razpolago vso leto.
Semena in oreščke je najbolje fermentirati, saj fermentacija zniža fitinsko kislino, ki veže nekatere minerale in beljakovine v manj topne komplekse. Vloga fitinske kisline v naravi je preprečevanje kalitve, v telesu pa preprečuje absorpcijo nekaterih mikrohranil. Zmanjšanje fitatov se doseže z namakanjem ali fermentacijo. Postopek je zelo preprost: v 250 ml neklorirane, izvirske ali destilirane vode dodamo žlico limoninega soka, jabolčnega kisa, sirotke ali kefirja in vanjo namočimo oreščke in semena (indijske oreščke, mandlje, konopljo, sezamovo seme). Nakisana voda mora biti topla (vendar ne vroča). Fermentiramo vedno pri sobni temperaturi. Indijske oreščke, mandlje, konopljino in sezamovo seme namočimo za približno 18 ur, nato jih odcedimo in posušimo v topli pečici.
Kot velika oboževalka domačega kandiranega ingverja, ga imam vedno v shrambi, seveda pa lahko namesto tega uporabimo kupljenega v trgovini. Takole ga pripravimo sami: svežo korenino ingverja očistimo in olupimo ter jo narežemo na tanke in enakomerne rezine. Rezine damo v srednje velik lonec, prelijemo z vodo in zavremo. Pustimo vreti nekaj minut, nato pa narezan ingver odcedimo (tekočino lahko obdržimo in uporabimo kot čaj ali tonik). Odcejen ingver vrnemo v lonec in dodamo sladkor (lahko beli, rjavi ali med), idealno v razmerju 1:1. Ingver s sladkorjem zavremo, zmanjšamo ogenj in ob stalnem mešanju kuhamo približno 30-45 minut, dokler vsa tekočina ne izhlapi in dokler ne dobimo goste zmesi. Medtem ko so rezine še tople, jih položimo na veliko rešetko za hlajenje čez pek papir, tako da čim bolje ločimo posamezne rezine. Pustimo, da se rezine sušijo nekaj ur, dokler niso lepljive, vendar ne več mokre. Rezine potresemo s sladkorjem, tako da so prekrite z vseh strani. Pustimo, da se rezine posušijo (na sobni temperaturi, v dehidratorju ali v pečici na najnižji stopnji, pri rahlo priprtih vratih pečice). Shranjujemo v nepredušni posodi v temnem in hladnem prostoru. Kandiran ingver se bo obdržal več mesecev.
Priprava
- 20 cm pekač obložimo s pek papirjem.
- Mandlje in indijske oreščke zmeljemo v multipraktiku do finega, nato pa jih odstavimo v ločeno skledo. Marelice zmiksamo do drobnega in jih dodamo vse ostale sestavine. In mešamo tako dolgo, da se vse poveže v skupno maso. Nazadnje mešanici dodamo še zdrobljene oreščke in mešamo, dokler se dobro ne združijo. Ko se masa začne lepiti v kepo, je zmes gotova.
- Zmes enakomerno vtisnemo v pekač s kozarcem ali pa jo zvaljamo med dvemi papirji za peko.
- Enakomerno sploščeno zmes postavimo v zamrzovalnik za 30 minut, nato jo odstranimo in narežemo na ploščice.
- Ploščice hranimo v nepredušni posodi v hladilniku do enega meseca ali v zamrzovalniku za več mesecev.
Dober tek!
