Boginja v tebi

Ženske so boginje s kozmično nalogo in čas je, da vzamejo življenje v svoje roke ter pripomorejo, da v svetu prevladajo ženske lastnosti. Nagovarja ljudi vseh ras, razredov in religij ter obeh spolov. Osredotoča se na tako imenovane ženske lastnosti in spodbuja ženske, naj se zavedo svoje moči in svetosti, s katerima lahko pripomorejo k boljšim odnosom, pristnejšim pogovorom, samozavesti, boljšemu počutju in izjemnemu duhovnemu razvoju.

Ženske, ki jih poznam, so povečini svečenice ali zdravilke, čeprav se jih mnogo sploh ne zaveda tega in se verjetno tudi nikoli ne bodo. Vse smo sestre skrivnostnega reda. Pred leti sem se vsako jutro spontano zbujala petnajst čez štiri. Pozneje sem izvedela, da je ta čas nekoč veljal za uro čarovnic. Navdušena sem bila nad mislijo, da smo se nekoč skupaj zbujale ob isti uri in se povezale v čaščenju in védenju. Saj še vedno vemo. Sporazumevamo se, kot najbolj znamo. »Ali otroček spi?« »Si dobila službo?« »Je prišel domov?« »Si bolje?« »Si že kaj izvedela?« Najprej smo prijateljice, potem pa začenjamo, zavestno ali podzavestno, razumeti, da smo nosilke čarobnosti in da je medsebojna podpora pravzaprav mistično sestrstvo, ki nam vliva moč. Poznavanje magije, prakticiranje magije in uporaba tega znanja za pomoč drugim so osnovne pravice žensk. Navajeni smo na to, da je petek trinajstega nesrečen datum, čeprav je pravzaprav dan, ko so se zbirale čarovnice. Ko je patriarhalni sistem, ki ga je vodila cerkev, začel zatirati žensko moč, so čarovnice razglasili za zlo in mnogo velikih žensk obtožili čarovništva. In čas, ko so se zbrale, da bi skupaj molile, zdravile in si delile energijo, so razglasili za nekaj, kar prinaša nesrečo. Naše mistične moči niso stvar preteklosti. Še vedno jih nosimo v sebi. Želim začutiti svoje, kot si želi vsaka ženska, ki jo poznam. Naša moč ni nekaj slabega, ampak je dobra. Vnovič si moramo prisvojiti dobroto in moč. Svojega svetega grala, ključa do tistega, kar smo v resnici, ne moremo najti zato, ker ga iščemo v svetu lažne moči, prav v tistem svetu, ki nam jo je odvzel. Ne moški ne delo nam ne bodo povrnili žezla. Nič svetnega nas ne more popeljati domov. Le radar v našem srcu nam lahko pomaga najti pot, in ko se bo to zgodilo, se bomo vrnile v svoje gradove. Tam smo okronane z zlatom in tam se spomnimo, kako naj se smejimo, kako naj ljubimo in kako naj vladamo. Svet nam ne bo povrnil naše vrednosti; tu smo zato, da svojo vrednost povrnemo svetu. Zunanji svet lahko odseva našo veličino, ne more pa je ustvariti. Ne more nas okronati. To lahko stori le bog in on nas je že okronal.

Marianne Williamson je duhovna učiteljica, avtorica in predavateljica. Predava po Severni Ameriki in Evropi. Objavila je deset knjig, med njimi so štiri izjemne uspešnice. Ustanovila in vodila je nekaj dobrodelnih organizacij za bolnike z aidsom in brezdomce. Z novim in osvežujočim glasom se zavzema za enakopravnost žensk na vseh področjih, vključno s politiko. Predaja jim naloge in jih duhovno usmerja na pot odgovornosti in svetlobe.