Klic reke

Joseph Tafur / Klic reke

Avtor raziskuje svet amazonskega šamanizma in opisuje, kako duh zdravi telo, kako ljubezen obnavlja dušo in kako iskanje višjega smisla in življenjskega poslanstva odpira vrata zdravju in dolgemu življenju.

O knjigi

Klic reke je zgodba, pravzaprav zbirka zgodb o tem, kar nas nenehno uči magija narave, o izkustvih s šamani v pragozdni Amazoniji in duhovnem zdravljenju. Mistične osebne zgodbe se prepletajo s sodobnimi kliničnimi raziskavami in izsledki medicinskih študij, ki se dotikajo področij, kot so nevroznanost, psihologija, psihedelična medicina, medicina uma in telesa ter epigenetika.

Vedel sem, kdo je. La Madre Ajahuaska. Nisem mogel biti prepričan, a bil sem prepričan. Slišal sem zanjo – za duh narave, rastlinski duh, živi podaljšek zemlje in božanske svetlobe. Pripeljala me je na magično pokrajino, ki sem jo občutil kot povsem resnično, kakor da bi bila neločljiva od moje zavesti. Po izjemno prijetnem in nadzemskem popoldnevu v kraju onstran časa me je pripeljala nazaj v noč, na rogoznico v maloki. Še zadnjič me je intenzivno pogledala in se poslovila z besedami: »Če mi boš pomagal, ti bom pomagala.«

Zahodnjaki z ajahuasko mislijo na čaj, narejen iz ajahuaskine vitice (Banisteriopsis caapi) in drugih močnih psihotropnih rastlin, ki rastejo v amazonskem porečju. Sama, brez primesi, ajahuaska ne sproža psihedeličnega izkustva, zmešana v čaju z drugimi rastlinami pa lahko prikliče vplivna videnja. V izročilu amazonskih Šipibov, v katerega so me pozneje vpeljali, je ajahuaska zdravilni duh narave, dostopen po pitju čaja v svetem obredu, med katerim navežemo stik z duhovno inteligenco, ki je onstran našega dojemanja. Ljudje najpogosteje poročajo o stiku z obliko rastlinske zavesti. Rečejo ji duh madre ajahuaske.

O avtorju

Dr. Joe Tafur je družinski zdravnik kolumbijskega rodu, ki je odraščal v ZDA. Po končanem študiju medicine in znanstvenem raziskovalnem delu na oddelku za psihiatrijo Univerze v San Diegu se je v amazonskem pragozdu učil pri šipibskem šamanu Ricardu Amaringu in dokončal tradicionalno vajeništvo v šamanizmu. Pomagal in svetoval je stotinam posameznikov pri zdravljenju z amazonskimi zdravilnimi rastlinami in med obredi z ajahuasko. Zdravnik je in šaman, predan izobraževanju in zdravljenju. Zavzema se za povezovanje medicinske znanosti in duhovnega zdravljenja ter oblikovanje nove paradigme za učinkovito zdravljenje obolenj, kot so depresija, PTSM, luskavica, migrena, Chronova bolezen in najrazličnejše čustvene travme.

Iskrice

Richard Spruce in Alexander von Humboldt sta bila sredi 19. stoletja med prvimi evropskimi raziskovalci, ki so naleteli na napitek iz ajahuaske. Poročala sta, da sta slišala zgodbe o magičnih učinkih napitka: zgodbe o videnjih, »zunajtelesnih potovanjih«, prerokovanjih prihodnosti, lokaciji izgubljenih predmetov in stiku s pokojnimi. Potem ko sta ga preizkusila, sta potrdila njegove mistične lastnosti.

* * *

Bilo je nekaj po osmi uri zvečer. V svetlobi sveče sem opazoval udeležence, ki so sedali pred šamana in sprejemali ajahuasko. Drug za drugim so dobili odmerek čaja, skodelico kalne tekočine, nič kaj prijetne za želodec. K sreči sem prvi odmerek ajahuaske razmeroma zlahka popil, čeprav naj ne bi bilo vselej tako, kot sem zvedel pozneje.

* * *

Videl sem dušo v peklu,
kajti pekel je duh,
ki ne more naprej, je čas,
zaustavljen v niču
med dvema stanjema biti.

Laurens van der Post

* * *

Čeprav so šamanske zdravilne rastline svete, niso za vsakogar. Kadar tehtamo možnosti zdravljenja katerekoli zdravstvene težave, je nujno skrbno izbrati primeren način zdravljenja, okolje in zdravnika. Kljub temu pa ajahuaska in svete rastline – s pravo odgovornostjo - lahko olajšajo ali odpravijo številne zdravstvene težave, vključno s potravmatsko stresno motnjo. Leta 2009, ko sem popeljal v Amazonijo prvo skupino, sem se prepričal o tem na lastne oči.

Odlomek

Na tistem obredu sem že dvajsetič pil ajahuasko. Odtlej sem jo še velikokrat. Toda če se ozrem nazaj, je bilo doživetje tiste noči eno najmočnejših, kar jih pomnim. Bil sem, kakor rečemo »super-mareado.« Začutil sem jo zelo močno. Kadar je močna, včasih nastopi vsa naenkrat, z vso močjo, todo su fuerza, v cunamiju neustavljive energije. V skrajno spremenjenem stanju izgubiš vsakršen občutek za prostor in čas in lahko te zelo zbega. Razkrojiš se v veliko večjem vesolju in pogosto ne zmoreš opisati, kaj si doživljal.
Ker me je delovanje ajahuaske premagalo, nisem zmogel dojeti, kaj se dogaja okoli mene. Ne spominjam se veliko o začetku. Po stokanju, ki se je razlegalo, je bilo jasno, da je mnogim v skupini slabo in da bruhajo. Kljub mučnemu prizoru je Ricardo nekako ohranjal zbranost. V primežu doživljanja, ki ga nisem obvladoval, je bila njegova šamanska navzočnost nadnaravna. Sedel je in opazoval, nato je mirno zapel. Po nekaj prvih ikarih me je poklical in velel, naj sedem predenj. Želel je vzpostaviti povezavo z duhom koke in njenega zdravila.
Splazil sem se naprej in sedel predenj. Pred očmi so se mi vrtinčile barve in vse bolj bleščeča svetloba. Takoj je glasno zapel. Od prvega zloga je tulil magijo, glasno magijo. Pretežni del mojega uma se je že razkrojil in ikaro je odpihnil še zadnje delce. Bilo mi je, kakor da bi me pesem dvigala v zrak. V svetlih barvah je plesala okoli mene, rožnatih, oranžnih, rumenih, zelenih in škrlatnih.

* * *

Ko sem stopal naprej po ovinkasti stezi, sem se približeval Rolandu in njegovemu glasu na drugi strani maloke. Nenadoma sem stal pred njim in ga povsem jasno videl. Sedel je s sklonjeno glavo, osredotočen na petje. Njegovo telo se je spremenilo v veliko mačko, podobno levu ali jaguarju, z gladko, rdečkasto dlako. Počival je na bokih. Njegova glava se je spremenila v glavo velike črne anakonde s strmečimi očmi. Bil je globoko osredotočen na popevanje ikara. Okoli temne kačje glave se je vila griva velikanskih rumenih cvetnih listov. Njegova pesem me je vlekla vase. Ritmična in mistična je preplavljala moj um. Strahospoštljivo sem se odmaknil za korak, medtem ko je kačje-cvetni-levji šaman pel svoj ikaro. Prav ko sem se umiril, mi je z njegove glave skočil v obraz eden od izjemno velikih cvetnih listov. Pesem se je nadaljevala in cvetni list je kmalu obvladal moje vidno polje. Nato se je spremenil v velik zelen list. Sijoče svetlobe so z digitalno natančnostjo priklicale v obstoj njegove žile. Njegova oblika, vzorec, celice, molekule, vse značilnosti, ki so ga določale, so se s stopnjevano silovitostjo vžgale v moj um.
V preblisku, ki se je bližal vrhuncu, sem zaslišal tih glas: »Joe … nisi bil pozoren. Rastline, ki sem ti jih pokazala, so resnične rastline. Ko bi le vprašal, bi se lahko česa naučil … Jutri boš našel ta list.«
Videnje se je razblinilo in ugotovil sem, da sem spet na rogoznici. Na drugem koncu so Rolando in drugi šamani še vedno prepevali. Povedali so mi, da se šamani poučijo o zdravilnih rastlinah v videnjih, izzvanih z ajahuasko. Bil sem navdušen, saj je kazalo, da se mi dogaja nekaj podobnega.

Izvlečki

Tradicionalno amazonsko zeliščarstvo temelji na kulturnem izkustvu in modrosti, zasidrani v čaščenju in spoštovanju svetih rastlin. Večina teh rastlin komaj zaznavno deluje na um, čaj iz ajahuaske pa je zelo psihoaktiven in zahteva previden pristop, saj vključuje tudi tveganja. Turisti, ki ga popijejo v želji, da bi doživeli izjemna videnja, jim največkrat dajejo prednost pred zdravljenjem. Številni dobijo več, kot so prosili, in nekatere pahne čez rob.

* * *

Ko sem stopal naprej po ovinkasti stezi, sem se približeval Rolandu in njegovemu glasu na drugi strani maloke. Nenadoma sem stal pred njim in ga povsem jasno videl. Sedel je s sklonjeno glavo, osredotočen na petje. Njegovo telo se je spremenilo v veliko mačko, podobno levu ali jaguarju, z gladko, rdečkasto dlako. Počival je na bokih. Njegova glava se je spremenila v glavo velike črne anakonde s strmečimi očmi. Bil je globoko osredotočen na popevanje ikara. Okoli temne kačje glave se je vila griva velikanskih rumenih cvetnih listov. Njegova pesem me je vlekla vase. Ritmična in mistična je preplavljala moj um. Strahospoštljivo sem se odmaknil za korak, medtem ko je kačje-cvetni-levji šaman pel svoj ikaro. Prav ko sem se umiril, mi je z njegove glave skočil v obraz eden od izjemno velikih cvetnih listov. Pesem se je nadaljevala in cvetni list je kmalu obvladal moje vidno polje. Nato se je spremenil v velik zelen list. Sijoče svetlobe so z digitalno natančnostjo priklicale v obstoj njegove žile. Njegova oblika, vzorec, celice, molekule, vse značilnosti, ki so ga določale, so se s stopnjevano silovitostjo vžgale v moj um.
V preblisku, ki se je bližal vrhuncu, sem zaslišal tih glas: »Joe … nisi bil pozoren. Rastline, ki sem ti jih pokazala, so resnične rastline. Ko bi le vprašal, bi se lahko česa naučil … Jutri boš našel ta list.«
Videnje se je razblinilo in ugotovil sem, da sem spet na rogoznici. Na drugem koncu so Rolando in drugi šamani še vedno prepevali.
Povedali so mi, da se šamani poučijo o zdravilnih rastlinah v videnjih, izzvanih z ajahuasko. Bil sem navdušen, saj je kazalo, da se mi dogaja nekaj podobnega.

* * *

* * *

Kultura, ki taji svojo naravno empatijo, je razčlovečena. Um ne more za dolgo zatajiti srca. Telo ne prenese tega. Zanikanje zlomi telo. Ljudje ne morejo tajiti svoje človeškosti, ne za dolgo.

Kot kultura se začenjamo tega zavedati. Da bi bili zdravi in celi, moramo biti v stiku s sabo, skupnostjo in okoljem. Afriški zdravilec in strokovnjak dr. Malidoma Somé je diagnosticiral zahodno družbo kot odcepljeno od osnovnih človeških nujnosti: narave, skupnosti in obreda (ali kanala za dostop do duha).

* * *

Na tistem obredu sem že dvajsetič pil ajahuasko. Odtlej sem jo še velikokrat. Toda če se ozrem nazaj, je bilo doživetje tiste noči eno najmočnejših, kar jih pomnim. Bil sem, kakor rečemo »super-mareado.« Začutil sem jo zelo močno. Kadar je močna, včasih nastopi vsa naenkrat, z vso močjo, todo su fuerza, v cunamiju neustavljive energije. V skrajno spremenjenem stanju izgubiš vsakršen občutek za prostor in čas in lahko te zelo zbega. Razkrojiš se v veliko večjem vesolju in pogosto ne zmoreš opisati, kaj si doživljal.
Ker me je delovanje ajahuaske premagalo, nisem zmogel dojeti, kaj se dogaja okoli mene. Ne spominjam se veliko o začetku. Po stokanju, ki se je razlegalo, je bilo jasno, da je mnogim v skupini slabo in da bruhajo. Kljub mučnemu prizoru je Ricardo nekako ohranjal zbranost. V primežu doživljanja, ki ga nisem obvladoval, je bila njegova šamanska navzočnost nadnaravna. Sedel je in opazoval, nato je mirno zapel. Po nekaj prvih ikarih me je poklical in velel, naj sedem predenj. Želel je vzpostaviti povezavo z duhom koke in njenega zdravila.
Splazil sem se naprej in sedel predenj. Pred očmi so se mi vrtinčile barve in vse bolj bleščeča svetloba. Takoj je glasno zapel. Od prvega zloga je tulil magijo, glasno magijo. Pretežni del mojega uma se je že razkrojil in ikaro je odpihnil še zadnje delce. Bilo mi je, kakor da bi me pesem dvigala v zrak. V svetlih barvah je plesala okoli mene, rožnatih, oranžnih, rumenih, zelenih in škrlatnih.