Brez skrbi z Epiktetom

Jana Capri in Charan Díaz / Brez skrbi z Epiktetom

Knjiga je napisana v obliki 79 vprašanj, ki se navezujejo na težave sodobnega časa, in odgovorov, obarvanih s filozofsko stoičnostjo, v katerih Epiktet opominja, naj se modro odločamo in prepoznamo, kdaj je izbira odvisna od nas in kdaj sploh ne.

O knjigi

Epiktet deli stvari na tiste, ki so odvisne od nas in so po naravi svobodne, neovirane in nezavrte, kot so mišljenje, odločanje, hotenje, izogibanje, razum, in one, ki niso, kot so telo, imetje, ugled in moč, vse, kar ni naše dejanje in je pod vplivom drugih. Osrednja ideja vseh njegovih naukov je svoboda, ki ni podvržena nobeni prisili in nobeni zapreki, zlasti svoboda moralnega odločanja. Njegov stoicizem je nekako terapevtski, zlasti v hudih časih pa trden in zaupanja vreden družabnik, svetilnik, ki razsvetljuje pot onstran obupa.

* * *

Misliš, da bi bil srečen, če bi se ti uresničile vse želje? Zelo se motiš, prijatelj! Brž ko bi imel vse, kar si želiš, ne bi postal le žrtev vsega tega, ampak tudi novih skrbi, strahov in želja. Sreča ne sestoji iz neskončnega pridobivanja in uživanja v novih stvareh, temveč bolj v tem, da si jih ne želiš. To pomeni biti resnično svoboden.

* * *

Globoko v sebi vemo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pravično in kaj krivično, kaj je sreča in kaj nesreča, vemo, kdaj smo odgovorni, in poznamo težave, ki jih prinaša neodgovornost.
Kako je torej mogoče, da delamo toliko napak? Ker smo pristranski, nerazumni in ne uporabljamo zdrave pameti.

O avtorjih

Charan Diaz Arquillo je psiholog z več kot 17-izkušnjami v psihoterapiji, osebnostni rasti, edukativni in organizacijski psihologiji. Diplomiral je iz humanistične in integrativne psihoterapije, čuječnosti ter klinične hipnoze na Univerzi v Barceloni in je avtor ter soavtor več knjig. Blizu so mu hinduistična in grška filozofija, vzhodnjaške zgodbe in mitologija.

Jana Capri je diplomirala iz prevajanja na Karlovi univerzi v Pragi, govori pet jezikov in vodi tečaje nevrolingvističnega programiranja. Študirala je tudi psihološko astrologijo in kreativno pisanje, je soavtorica štirih knjig in blogerka. Zanimata jo psihosomatika in osebnostna rast. Rada bere in piše knjige, ki pomagajo k boljšemu občutku o sebi. Živi v Barceloni.

Iskrice

Prava sreča mora biti notranja sreča, stanovitna in trajna, na katero ne vpliva nič, kar se zgodi. Če nima teh lastnosti, je lažna.

* * *

Nevednež krivi druge za tisto, kar je narobe z njim; kdor se začne učiti filozofijo, krivi le sebe; resnično moder človek pa ne krivi ne drugih ne sebe.

* * *

Ne pričakuj, da se bodo stvari dogajale, kot bi rad, da bi se. Raje se nauči, da ti bo všeč, karkoli se zgodi, in počutil se boš veliko bolje.

* * *

Kadar iščemo svobodo, opustimo želje po stvareh, ki so odvisne od drugih, sicer ostajamo sužnji.

* * *

Vedno boš nepremagljiv, če se ne boš vpletal v bitke, katerih zmaga ni odvisna od tebe.

* * *

Vsak se boji smrti telesa. Toda komu je mar za vitalnost duše?

Odlomek

Kako shajati z drugimi

Vprašanje
Kako naj se dobro razumem z ljudmi? Kaj bi mi svetovali?

Epiktetov odgovor (Priročnik – 33. poglavje)
Ne kritiziraj ljudi, ne hvali jih, da bi imel koristi od njih, in ne primerjaj jih.

Razmislek
Kadar delujemo iz samoljubja ali strahu, izgubimo zaupanje drugih in svojo objektivnost. In kadar ljudi primerjamo, vedno nekdo “izgubi” (v primerjavi z drugimi).
Pomisli na nekoga, ki ga vedno kritiziraš. Bi mogel v njem prepoznati tri dobre stvari?
Pomisli na nekoga, ki ga občuduješ. Bi mogel prepoznati tri stvari, v katerih bi se lahko izboljšal?
In zdaj pomisli na primerjave, ki jih rad delaš. S kom se najpogosteje primerjaš? Kako se počutiš ob tem?
Je primerjava ustvarjalna ali razdiralna za tvoje samospoštovanje?

Izvlečki

Ne pozabi, da si igralec v “drami”, katere režiser podeljuje vloge; če želi, da bi igral kratek čas, bo tvoj nastop kratek; če želi, da bi igral dlje, bo tvoj nastop daljši. Če ti podeli vlogo berača, jo skušaj igrati čim bolj naravno, in podobno tudi, če dobiš vlogo hromega, sodnika ali navadnega človeka.
Drugače povedano, od tebe je odvisno samo to, da čim bolje igraš dodeljeno vlogo, saj ti jo izbere nekdo drug.

* * *

Človek, ki filozofsko sprejema stvari, nikogar ne kritizira, nikogar ne hvali z namenom, da bi se okoristil, nad nikomer se ne pritožuje, nikogar ne obtožuje, ne govori o sebi, kakor da je pomemben ali moder.
Če drugi mislijo, da je neumen ali neveden, mu ni mar. Skratka, pozoren je navznoter in nadzira ego, kakor da bi bil skriti sovražnik.

* * *

Nikar se ne begaj z mislijo, da lahko nadziraš stvari, ki jih ne moreš, sicer boš končal zagrenjen, tesnoben in prepirljiv.
Če se boš osredotočil na tisto, kar je pod tvojim nadzorom, in sprejel, da nekatere stvari niso, ti bo veliko bolje tudi z drugimi, ne boš se več čutil ogroženega, ne boš počel, česar nočeš početi, in ne boš se bal biti prizadet.

* * *

Kadar te mika, da bi se prepustil želji ali užitku, se ne pusti ujeti in postati njun ujetnik.
Prvič, ne napravi ničesar in pusti, da mine nekaj časa. Nato si zamisli dvoje scenarijev: prvega, v katerem se predaš užitku, nato pa obžaluješ in si nejevoljen nase. V drugem se vzdržiš užitka, nato pa se počutiš srečnega in se vidiš kot pametnega in obvladanega človeka.
Od tebe je odvisno, kakšen človek hočeš biti.