Umetnost miru
Morihei Uešiba / Umetnost miru
Knjiga vsebuje bogat življenjepis Moriheija Uešibe, utemeljitelja priljubljene japonske borilne veščine aikido, njegove nasvete in nauke o poti bojevnika, ki izhaja iz sočutja, modrosti, neustrašnosti in ljubezni do narave, ter Moriheijeve kaligrafije.
O knjigi
Knjiga Johna Stevensa, profesorja budističnih študij na Univerzi Toholu Fukuši v japonskem Sendaiju in učitelja aikida, opisuje življenje Moriheija Uešibe, začetnika aikida, in njegove poglede na "umetnost vojne proti umetnosti miru", v katerih se je goreče zavzemal za nenasilno pot do zmage v vsakršnem navzkrižju. Vsebuje tudi Moriheijeve doke in kaligrafije.
Umetnost miru ne pozna tekmovanja. Resnični bojevnik je nepremagljiv, saj se ne spoprijema z ničemer. Poraziti pomeni poraziti um tekmovalnosti, ki jo gojimo v sebi.
Brž ko se začneš ukvarjati z »dobrim« ali »slabim« v svojih sopotnikih, ustvariš v srcu odprtino, skozi katero zlahka vdre zlobnost. Preizkušanje in kritiziranje drugih ter tekmovanje z njimi te slabi in porazi.
O avtorju
Morihei Uešiba, utemeljitelj aikida, je učil umetnost miru kot ustvarjalno umsko-telesno disciplino, praktično orodje za soočanje z nasiljem in življenjski slog, ki spodbuja neustrašnost, modrost, ljubezen in prijateljstvo. Razlagal jo je v najširšem možnem pomenu in verjel je, da se je na njena načela sprave, harmonije, sodelovanja in empatije mogoče pogumno opirati v vseh izzivih, s katerimi se v življenju srečujemo – v osebnih odnosih, v medsebojnem delovanju z drugimi ljudmi v družbi, na delu in v poslu, pa tudi v ravnanju z naravo. Vsakdo je lahko bojevnik za mir.
Iskrice
Vsak dan ustvari na novo – odeni se v nebesa in zemljo, okopaj se z modrostjo in ljubeznijo in namesti se v srcu matere narave. Telo in um bosta radostna, potrtost in glavobol bosta izpuhtela in preplavila te bo hvaležnost.
* * *
Vsa načela nebes in zemlje živijo v tebi. Vse v nebesih in na zemlji diha. Dih je nit, ki povezuje stvarstvo. Zaznava neskončnih različic v univerzalnem dihu poraja individualne tehnike umetnosti miru.
* * *
Resnična modrost izhaja iz intelektualne izobraženosti, telesne izobraženosti, etične izobraženosti in poznavanja ki.
* * *
Poglobi se v nauke bora, bambusa in slivovega cveta. Bor je zimzelen, trdno ukoreninjen in častitljiv. Bambus je močan, vzdržljiv, nezlomljiv. Slivov cvet je trdoživ, dehteč in eleganten.
* * *
Nikoli se ne boj izzivalca, naj je še tako velik; nikoli ne podcenjuj izzivalca, naj je še tako neznaten.
* * *
Razmisli o delovanju sveta, prisluhni besedam modrih in ravnaj z vsem, kar je dobro, kot s svojim. Ko boš to dojel, odpri vrata resnici. Ne spreglej je, saj jo imaš tik pred očmi.
Odlomek
Nekega dne (sredi tridesetih let prejšnjega stoletja) je dodžo obiskala skupina vojaških ostrostrelcev, da bi si ogledala nastop Uešibe senseja. Po njem je sensei odločno dejal:
»Krogle se me ne morejo dotakniti.« Njegov izziv je bil neposreden in ostrostrelci so ga pozvali, naj trditev dokaže na njihovem domačem strelišču. Strinjal se je in določili so datum. Sensei je s prstnim odtisom na listini odvezal ostrostrelce vsakršne odgovornosti, če bi ga ustrelili in ubili. Žena ga je rotila, naj ne gre, in tudi jaz, ki sem velikokrat pričeval njegovim osupljivim podvigom, sem pomislil, da gre tokrat predaleč, in rekel sem enemu od učencev: »Čas je, da začnemo načrtovati njegov pogreb.« Sensei nas je pomirjal: »Ne skrbite. Nikoli me ne bodo mogli zadeti.« Vedrega razpoloženja je stopal proti strelišču. Ko smo prispeli nanj, smo videli, da bo merilo vanj kar šest vojakov. Ko se je namestil kot človeška tarča, kakšnih petindvajset metrov od strelne črte, sem se spraševal, kako bi s te razdalje mogel uteči smrti. »Pripravljeni, pozor, ogenj!« je zavpil komandant. Razlegla se je glasna eksplozija, zasukljal se je dim in nenadoma je eden od strelcev odletel. Morihei je stal za strelci in se smejal. Vsi smo okameneli od presenečenja in začudenja. Prosili smo ga, naj čudež ponovi, in privolil je. Prizor se je ponovil – streli, gromka eksplozija in dim, leteči strelec in sensei za hrbtom ostrostrelcev. Čeprav sem se z očmi prilepil na sensejevo pojavo, nisem mogel ničesar razločiti. Na poti domov sem ga vprašal: »Kako si to storil?«. Odgovoril mi je: »Zaradi zlatega žarka svetlobe, ki šine pred kroglami. Čeprav se zdi, da strelci sočasno sprožijo, je ena krogla vselej prva, in izognil sem se njenemu svetlobnemu žarku. Nato sem skočil v slogu nindže, da sem premostil razdaljo, in vrgel strelca, ki je prvi izstrelil kroglo.« Skrivnostno je dodal: »Moje poslanstvo na zemlji še ni povsem končano, zato me ne more nič poškodovati. Ko bo moja naloga dopolnjena, bo čas, da odidem, vse dotlej pa sem popolnoma varen.« To je bila njegova razlaga, toda pošteno moram priznati, da še vedno ne razumem, kaj je naredil tistega dne.
Izvlečki
Nekoč je Morihei z enim samim prstom pritisnil ob tla ogromnega rokoborca suma po imenu Mihamahiro. Behemot je zmogel dvigniti stotine kilogramov, toda čeprav se je trudil premakniti Moriheja, je mali mojster obstal trdno na mestu. Nato ga je vrgel na tla in ga z enim samim prstom pritisnil obnje. Podvig mu je pojasnil z besedami: »Začrtaj krog okoli sebe. Znotraj kroga je vsa fizična moč. Zunaj kroga tudi najmočnejši človek izgubi svojo moč. Če zmoreš napasti soborca zunaj njegovega območja moči, ga lahko obvladaš z enim samim prstom.«
* * *
Morihei je odklanjal poučevanje smrtonosnih tehnik in nikakor ni hotel učiti študentov policijske in vojaške akademije. Žalostil se je, ko so se tehnike, ki jih je poučeval, brez njegovega dovoljenja in brez omembe aikija, razoroževanja in nenasilnega napada, pojavile v vojaških priročnikih za spopad mož na moža. Vojno nasilje se mu je gnusilo.
* * *
Nekoč ga je obiskal ameriški profesionalni rokoborec Mangan. Ko ga je vprašal, ali bi ga sprejel za učenca, mu je (po tolmaču) povedal: »Če se boš lahko izvil iz mojega pritiska ob tla – in uporabil bom en sam prst -, te bom sprejel. Pridi in napadi me, kakor želiš.« Rokoborec se je zagnal vanj, da bi ga brcnil navzgor, a je popolnoma zgrešil. Brž ko se je znašel na tleh, ga je Morihei pritisnil obnje. Čeprav se ni mogel izviti, mu je Morihei dovolil, da se je med kratkim bivanjem na Japonskem uril pri njem.
