Umetnost miru

Knjiga Johna Stevensa, profesorja budističnih študij na Univerzi Toholu Fukuši v japonskem Sendaiju in učitelja aikida, opisuje življenje Moriheija Uešibe, začetnika aikida, in njegove poglede na "umetnost vojne proti umetnosti miru", v katerih se je goreče zavzemal za nenasilno pot do zmage v vsakršnem navzkrižju. Vsebuje tudi Moriheijeve doke in kaligrafije.

Nekega dne (sredi tridesetih let prejšnjega stoletja) je dodžo obiskala skupina vojaških ostrostrelcev, da bi si ogledala nastop Uešibe senseja. Po njem je sensei odločno dejal:

»Krogle se me ne morejo dotakniti.« Njegov izziv je bil neposreden in ostrostrelci so ga pozvali, naj trditev dokaže na njihovem domačem strelišču. Strinjal se je in določili so datum. Sensei je s prstnim odtisom na listini odvezal ostrostrelce vsakršne odgovornosti, če bi ga ustrelili in ubili. Žena ga je rotila, naj ne gre, in tudi jaz, ki sem velikokrat pričeval njegovim osupljivim podvigom, sem pomislil, da gre tokrat predaleč, in rekel sem enemu od učencev: »Čas je, da začnemo načrtovati njegov pogreb.« Sensei nas je pomirjal: »Ne skrbite. Nikoli me ne bodo mogli zadeti.« Vedrega razpoloženja je stopal proti strelišču. Ko smo prispeli nanj, smo videli, da bo merilo vanj kar šest vojakov. Ko se je namestil kot človeška tarča, kakšnih petindvajset metrov od strelne črte, sem se spraševal, kako bi s te razdalje mogel uteči smrti. »Pripravljeni, pozor, ogenj!« je zavpil komandant. Razlegla se je glasna eksplozija, zasukljal se je dim in nenadoma je eden od strelcev odletel. Morihei je stal za strelci in se smejal. Vsi smo okameneli od presenečenja in začudenja. Prosili smo ga, naj čudež ponovi, in privolil je. Prizor se je ponovil – streli, gromka eksplozija in dim, leteči strelec in sensei za hrbtom ostrostrelcev. Čeprav sem se z očmi prilepil na sensejevo pojavo, nisem mogel ničesar razločiti. Na poti domov sem ga vprašal: »Kako si to storil?«.

Odgovoril mi je: »Zaradi zlatega žarka svetlobe, ki šine pred kroglami. Čeprav se zdi, da strelci sočasno sprožijo, je ena krogla vselej prva, in izognil sem se njenemu svetlobnemu žarku. Nato sem skočil v slogu nindže, da sem premostil razdaljo, in vrgel strelca, ki je prvi izstrelil kroglo.« Skrivnostno je dodal: »Moje poslanstvo na zemlji še ni povsem končano, zato me ne more nič poškodovati. Ko bo moja naloga dopolnjena, bo čas, da odidem, vse dotlej pa sem popolnoma varen.« To je bila njegova razlaga, toda pošteno moram priznati, da še vedno ne razumem, kaj je naredil tistega dne.

Morihei Uešiba, utemeljitelj aikida, je učil umetnost miru kot ustvarjalno umsko-telesno disciplino, praktično orodje za soočanje z nasiljem in življenjski slog, ki spodbuja neustrašnost, modrost, ljubezen in prijateljstvo. Razlagal jo je v najširšem možnem pomenu in verjel je, da se je na njena načela sprave, harmonije, sodelovanja in empatije mogoče pogumno opirati v vseh izzivih, s katerimi se v življenju srečujemo – v osebnih odnosih, v medsebojnem delovanju z drugimi ljudmi v družbi, na delu in v poslu, pa tudi v ravnanju z naravo. Vsakdo je lahko bojevnik za mir.