Preskoči na vsebino

Košarica

Vaša košarica je prazna

BEZEG – ZATOČIŠČE GOZDNIH VIL

BEZEG – ZATOČIŠČE GOZDNIH VIL

Bezgov sirup – domača lekarna

Ob koncu poletja, tri mesece po tem, ko so odcveteli sladko dišeči, nežno čipkasti, zvezdasti, beli bezgovi cvetovi, pride čas za nabiranje grozdov temnih, s tanini prepojenih bezgovih jagod. Navadni bezeg (Sambucus nigra L.), bezgov grm, črni bezeg ali evropski bezeg je najbolj razširjena vrsta bezga, ki raste na vlažnih in sončnih legah, na obronkih gozdov ali med grmičevjem ob poljih in cestah. V izobilju raste tudi okoli naše hiše in me vsakič znova očara - spomladi zaradi zvezdastih belih cvetov, pozno poleti pa zaradi težkih črnih jagod, ki visijo v grozdih na temno rdečih steblih.

Bezeg

Bezgov grozd

Stara imena, kot so Holler, Hyllantree ali Holunder, se vsa nanašajo na starodavno boginjo vegetacije Venero, Holle in Elder. Med starimi izročili je najbolj priljubljen mit o materi Elder in gozdnih vilah, ki bivajo v bezgu in imajo magične moči. Bezeg je bil vedno zelo spoštovan in je veljal za svetega. Posajen na dvorišču v bližini kuhinje je varoval pred negativnimi vplivi in boleznimi. Veljalo je, da nošenje bezgovega lesa, listov, cvetov ali jagod ščiti pred napadi zla in bolezni. Posekati bezeg pred hišo je bilo prepovedano, saj bi to lahko prineslo veliko nesrečo družini, ki je v hiši živela. V starih tradicijah je bilo in je še vedno pomembno, da prosimo za dovoljenje matere Elder in gozdnih vil, preden odtrgamo kateri koli del bezgovega grma. V nasprotju s starimi tradicijami pa je bezeg s širitvijo krščanstva postal drevo čarovnic in simbol smrti, ki se mu je vredno ogniti. Stare zgodbe in izročila so se kmalu popačila, krščanstvo pa je bezeg upodabljalo kot drevo žalosti – celo križ, na katerem je bil križan Jezus, naj bi bil iz bezgovega lesa.

Posekati bezeg pred hišo je bilo prepovedano, saj bi to lahko prineslo veliko nesrečo družini, ki je v hiši živela. V starih tradicijah je bilo in je še vedno pomembno, da prosimo za dovoljenje Elder matere in gozdnih vil, preden odtrgamo kateri koli del bezgovega grma.

Zdravilne lastnosti rastlin je pogosto moč doumeti že z opazovanjem in intuicijo. Na primer, oreh je po izgledu podoben možganom in vemo, da so orehi najboljši oreščki za zdravje možganov, predvsem zaradi visoke koncentracije DHA, ki je vrsta maščobne kisline omega-3. Kolobarček odrezanega korenčka spominja na očesno šarenico, korenje pa je odličen vir beta karotena in luteina, ki preprečuje poškodbe oči in nočno slepoto. Paradižnik s svojo rdečo barvo in štirimi prekati v notranjosti spominja na srce. Znano je, da je paradižnik bogat vir likopena, antioksidanta, ki zmanjšuje tveganje za obolenja srca. Avokado je po obliki podoben ženski maternici, vsebuje pa polno folata, ki je izredno pomemben za zdravo nosečnost.

Bezgov grozd

Pogled na sok bezgovih jagod, temno rdeče, skoraj črne barve, spominja na zdravo kri in srce. Temno rdeča stebla, na katerih visijo v grozdih bezgove jagode, pa na zdrav srčno-žilni sistem in tudi na bronhialno razvejanost pljuč. Bezeg so včasih imenovali kar »domača lekarna«, saj deluje preventivno in protivnetno, raznovrstnim virusom namreč celo prepreči vstop v celico. Farmakološke študije, narejene na podlagi uživanja izvlečka bezgovih jagod, so pokazale, da se antocianini, ki jih vsebujejo bezgove jagode, res absorbirajo in izločijo v nedotaknjeni obliki. »38-odstotni izvleček bezgovih jagod nevtralizira in zmanjšuje infektivnost virusov influence A in B (Zakay-Rones et al., 2004), sevov HIV in kliničnih izolatov (Sahpira -Nahor et al., 1995) ter sevov virusa Herpes simplex tipa 1 (HSV-1). Izvleček nevtralizira virus, kar povzroči zmanjšano kužnost.« Bezgove jagode se z zorenjem obarvajo temno rdeče, skoraj črno, predvsem zaradi antocianina in »izkazujejo antioksidativne, antikarcinogene, imunostimulativne, antibakterijske, antialergijske in protivirusne lastnosti; njihovo uživanje zato prispeva k preprečevanju številnih degenerativnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, razna vnetja in diabetes (Dawidowicz et al., 2006; Thole et al., 2006).« O študijah več na tej povezavi.

Bezgove jagode


RECEPT ZA BEZGOV SIRUP


SESTAVINE

  • 1kg bezgovih jagod
  • 500 g sladkorja ali medu
  • sterilizirane steklenice

To so osnovne sestavine, potrebne za izdelavo preprostega sirupa po receptu babice, ki je v shrambi vedno hranila dovolj steklenic bezgovega sirupa za celo zimo. Pri izdelavi sirupa lahko uporabimo sveže ali posušene bezgove jagode.
Seveda lahko zdravilnost babičinega sirupa nadgradimo z dodajanjem drugih sestavin, kot so npr.: svež ali posušen ingver, cimetove palčke, šipek, glogove jagode, cvetni listi vrtnic, korenine sladkega korena, kakavova zrna, semena kardamoma, nageljnove žbice, ehinaceja, gozdno jagodičevje (robide, borovnice, brusnice), hibiskusovi cvetovi, limonine ali pomarančne lupine.

Priprava bezgovega sirupa

Če uporabljamo sveže bezgove jagode, je pomembno, da so popolnoma zrele – biti morajo črne. Zavrzite vse zelene ali svetlo rdeče jagode, saj niso dozorele. Bezgova stebla in listi so deloma strupeni, zato jih odstranimo (ne skrbimo zaradi manjših ostankov, saj se med kuhanjem strupene snovi izničijo). Bezgove jagode lahko uživamo tudi surove, vendar lahko nekaterim povzročijo želodčne težave, zato je najbolje, da jih pokuhamo vsaj 10 minut. S prsti in vilicami odstranimo vse jagode s pecljev. Jagode lahko poprej tudi zamrznemo, saj je zmrznjene jagode lažje smukati s pecljev. Poskrbimo tudi, da odstranimo vse prezrele ali že gnile jagode. Gre za nekoliko počasnejši proces, ki je lahko tudi meditativen in je vreden truda, saj je bezgov sirup najboljše zdravilo, ki ga lahko imamo pri roki med zimo.

Bezgove jagode


PRIPRAVA

Jagode najprej operemo v cedilniku pod tekočo vodo. Stresemo jih v večji lonec in prelijemo z vodo (voda naj prekrije vse jagode!). Vodo zavremo, potem pa na manjšem ognju kuhljamo vsaj 10 minut, lahko pa tudi več. Jagode občasno premešamo. Če uporabljamo posušene jagode, jih raje kuhamo dlje, vsaj 1 uro. Jagode nato zmiksamo s kuhinjskim mešalnikom in jih precedimo skozi bombažno tkanino ali gazo. Pazimo, da iztisnemo vso dragoceno tekočino. Suh ostanek jagod zavržemo (ali odvržemo na kompost, če ga imamo). Če uporabljamo sladkor, ga dodamo v precejen sok in pustimo vreti še 10 minut, da se sladkor raztopi in sirup zgosti. Če uporabljamo surov med, pustimo, da se sok nekoliko ohladi, dodamo med in mešamo, dokler se ne raztopi.

Jagode črnega bezga

Stekleničenje bezgovega sirupa

Za shranjevanje uporabimo sterilizirane steklenice, ki jih napolnimo s še vročim oziroma toplim sirupom. Pri prelivanju si lahko pomagamo z lijkom. Bezgov sirup hranimo v hladilniku več tednov. Za daljšo hrambo steklenice s sirupom pasteriziramo.

Bezgov sirup lahko tudi zamrznemo za kasnejšo uporabo. Sirup lahko hranimo tudi v obliki ledenih kock in jih poljubno dodajamo čaju ali vodi. Jagode lahko tudi posušimo in jih tako shranimo za kasnejšo uporabo. Najenostavneje je, da jih posušimo kar na soncu, potem pa hranimo v temni, zaprti posodi. Jagode lahko tudi zamrznemo – položimo jih na pladenj in najprej zamrznemo posamezno, nato pa jih zamrznjene hranimo v skupni embalaži.

Bezgov sirup

Očiščeni grozdi črnega bezga

Kaj še lahko naredimo z bezgom in bezgovim sirupom?

Bezeg lahko uporabljamo pri pripravi pit in drugih sladic v kombinaciji z jagodičevjem, kot so borovnice, brusnice, robide. Bezgov sirup je zelo dober za pripravo poširanih hrušk, lahko ga dodamo smutijem in uporabimo pri pripravi sladoleda. Naredimo lahko tudi marmelade, kompote, medice, fermentirane pijače in tinkture.

Bezgov sirup

Sledi mi na Instagramu

Vsakdanja kuhinjska čarovnija

Jestica

BRUSNICE – DRAGULJ POZNEGA POLETJA
Majhne brusnične pite

BRUSNICE – DRAGULJ POZNEGA POLETJA

Brusnice sodijo med superživila zaradi visoke vsebnosti koristnih vitaminov in antioksidantov. Podpirajo zdravje srca in ožilja, delujejo antimikrobno ter upočasnjujejo napredovanje nekaterih vrst ...

Več
Slivovi skutni cmoki
puhasta sladica

Slivovi skutni cmoki

»Veš, kaj bi še rad jedel? Slivove cmoke! Takšne puhaste, kot jih je delala moja nona. Ne iz krompirja, temveč iz skute.«

Več