Kutina - prepovedan rajski sadež
Membrilo (kutinov sir)
Kutina (Cydonia oblonga) je edina v rodu Cydonia iz družine Rosacea, ki med drugimi vključuje vrtnice, gloge, šipek, jabolka, hruške, mandlje in slive. Ker je kutina starejša od jabolk, se nekateri mnenja, da je bila kutina prepovedan sadež v raju in ne jabolko. Ni torej čudno, da kutina simbolizira ljubezen, plodnost in enost. V srednjem veku je bila kutina cenjena kot poročno darilo, ki so ga ponudili nevesti, da si je osladkala dah pred poročno nočjo. V knjigi Tisoč in ena noč eden od protagonistov hvali kutino, saj »sramoti vonj mošusa in ambre«
»Kutina združuje vse užitke človeštva.
Je bolj znan kot kateri koli drug sadež.
Ima okus vina in vonj mošusa,
je zlate barve in zaobljena kot polna luna.”
Drevo kutine simbolizira prehod v ljubezen in izpolnjujoč odnos. Kutina služi kot opomnik, da cenimo tiste, ki jih imamo radi, in jih ne jemljemo za samoumevne.
Na Balkanu so ob rojstvu otroka posadili kutino kot simbol življenja. Morda so tudi naši predniki sadili kutine ob rojstvih otrok, čudoviti rožnato-beli cvetovi spomladi in dišeči zlato-rumeni plodovi jeseni, pa nas razveseljujejo vse do danes.
Kutine so cenjene zaradi svojega zlatega videza, intenzivne arome, okusa in trpkosti. Nekatere sorte (Aromatnaya, Kuganskaya) so užitne surove, večina pa je preveč trpkih in trdih ter zahtevajo bletiranje ali dodatno kuhanje. Zaradi visoke vsebnosti pektina se kutine uporabljajo za pripravo marmelade, želeja, paste in pudinga. Bistro brezbarvno žganje, destilirano iz zrelih fermentiranih kutin, znano kot rakija od dunje, pa je eno najbolj priljubljenih na Balkanu.
Zdravilne lastnosti kutin so naravnost osupljive. Rutin, kvercetin, manoza, aminokisline, maščobne kisline, fenoli, encimi, tanini, alkaloidi, kinini in eterična olja so le nekatere izmed aktivnih fitokemikalij, ki jih najdemo v kutini. Tradicionalno so se različni deli te rastline uporabljali za zdravljenje bolezni dihal, predvsem za astmo, kašelj in bronhitis, ter gastrointestinalnih in prebavnih težav, kot sta ulcerozni kolitis in sindrom razdražljivega črevesja. Raziskave so pokazale, da kutina zavira rast bakterije Helicobacter Pylori, ki povzroča želodčne razjede. Poleg tega so izvlečki kutine pokazali antioksidativne, antialergijske, protivnetne in antidiabetične lastnosti.
Membrilo, poznan tudi kot kutinov sir ali kutinova pasta, je čvrsta, sladka rdečkasta trda pasta iz plodov kutine. Naša nona je vsako jesen pripravila par pekačev te slastne sladice, ki smo jo v malih količinah in ob posebnih priložnostih jedli vso zimo. Zanimivo je, da beseda „marmelada“ izvira iz besede „marmelo“, portugalske beseda za kutino. Običajno se membrilo uživa s staranim sirom kot prigrizek ali samostojno kot sladica.
RECEPT ZA MEMBRILO (kutinov sir)
SESTAVINE
- 1 kg kutin
- 500 g sladkorja
- sok 1 limone
- 2 stroka vanilije
PRIPRAVA
Zrele kutine olupimo, razkoščiščimo in narežemo na manjše koščke. Prelijemo s sokom limone in sladkorjem ter pustimo stati čez noč. Kutina se bo macerirala in spustila sokove, kar bo skrajšalo čas kuhanja. Naslednji dan damo vse skupaj v velik lonec in pristavimo na ogenj. Mešamo s kuhalnico, tako da masa zavre in se kutina obarva temneje. Kuhamo na zmernem ognju vsaj še 45 minut, tako da tekočina izhlapi in se masa zgosti. Ves čas mešamo in pazimo, da se masa ne prismodi. Pazimo tudi, da se ne opečemo, saj masa brbota in je zelo vroča. Maso zajamemo z majhno žličko in jo postavimo na hladen krožnik jo postavimo v hladilnik. Če se strdi (in je podobna želeju), je membrilo kuhan. Če je hladen še mehak, kuhamo več časa. Ko je membrilo kuhan, odstavimo z ognja. Primeren pekač ali stekleno posodo naoljimo z nevtralnim oljem, recimo kokosovim, nato pa maso lepo porazporedimo po pekaču. Počakamo, da se popolnoma ohladi, potem pa jo postavimo v hladilnik, da se še dokončno strdi. Ko je strjena, jo previdno vzamemo iz pekača in razrežemo na poljubne kocke. Postrežemo kot sladico ali kot dodatek sirni plošči. V zaprtih posodah jo lahko v hladilniku hranimo več mesecev.