Nešplje in nešpljin liker
Pozabljen sadež antike
Nešplja, botanično Mespilus germanica, je večji grm ali manjše drevo, ki obrodi čudovite sadeže z istim imenom. Nešpljo poleg njenih užitnih in zanimivih sadežev sadimo tudi zaradi njene okrasne vrednosti, saj pomladi navdušuje z velikimi belimi cvetovi, jeseni pa se listje obarva v živo oranžno-škrlatne tone. Drevo ima kratko življenjsko dobo, okoli 30-50 let, sadeži pa se začnejo pojavljati tri leta po sajenju, Nešplja spada v družino Rosaceae, v kateri so vrtnice ter druga sadna drevesa, kot so jabolka, hruške in kutine. Je križanec med glogom in hruško, spominja pa na manjše rjavo jabolko. Starodavni sadež, ki so ga prej gojili množično, je danes žal skoraj pozabljen.
Sadež je nenavaden: hrapava zlato rjava lupina s peterokrako zvezdo v sredini, notranjost pa je mehka in kremasta. V literaturi jih pogosto uporabljajo kot simbol gnilobe, med drugim jih omenjajo D.H. Lawrence, Shakespeare in Chaucer, T. Dekker pa jih v svojem delu primerja z ženskami: „ženske so kot nešplje, gnile, še preden prav zrele.“
Nešplje nabiramo pozno jeseni, najpogosteje po prvi slani, in jih lahko uživamo surove, tako da mehko kremasto meso izsesamo, semena in lupino pa zavržemo, vendar šele, ko popolnoma dozorijo, kar pri nešplji pomeni, da morajo preseči zrelost in začeti gniti. Ob nabiranju so nešplje pogosto trde kot kamen in popolnoma neužitne. Najbolje je, da jih razprostremo v enojnih plasteh med slamo in jih v hladnem, temnem in zračnem prostoru hranimo, dokler se popolnoma ne zmehčajo, kar se dogaja postopoma in lahko traja več tednov. Med zorenjem, ki je pravzaprav neke vrste fermentacija, bodo nešplje postale rjave in mehke. Zaradi tega se jih je v preteklosti držalo ljudsko ime „odprta zadnjica“, a naj vas to ne odvrne, saj so nešplje pravi dragulji in so bile pred prihodom sladkorja zelo priljubljena zimska poslastica, imenovana sladica za poznavalce.
Prehranska vrednost in zdravstvene koristi nešpelj so mnogotere. Vsebujejo velike količine vitamina B1, B2, C in A, taninov, beljakovin, naravnih organskih kislin, encimov in mineralov, kot so kalcij, kalij, železo in magnezij. Pičlih 100g nešpelj pokrije veličastnih 15% dnevnih potreb po železu, ki pomaga telesu pri tvorbi hemoglobina, prenašanju kisika, s čimer zdravi slabokrvnost, podpira zdravje možganov in nevrotransmiterjev, zmanjšuje utrujenost in povečuje odpornost telesa. Dnevni vnos teh sadežev je koristen za ljudi z boleznimi ledvic in jeter, krepijo zdravje z razstrupljanjem in hidracijo organov in telesa. Nešplje se v ljudski medicini uporabljajo kot odvajalo, pomagajo pri zdravljenju zaprtja, napihnjenosti želodca in odpravljanju ledvičnih kamnov. V Iranu nešplje cenijo kot zdravilno rastlino in jih med drugim uporabljajo za »zdravljenje driske, kot diuretik, odpravljanje ustnega abscesa, odpravljanje napihnjenosti želodca, krepitev fine kože, krepitev živcev, zdravljenje črevesnih vnetij, zdravljenje menstrualnih nepravilnosti, ...«
Ko dozorijo, imajo surove nešplje zelo specifičen okus, ki spominja na jabolčno čežano z veliko cimeta in zrelimi datlji. Za tako slabo poznan sadež je uporabnost nešpelj presenetljivo raznotera. Lahko jih jemo s sirom, kot kutine, zaradi njihove visoke vsebnosti pektina pa iz njih najpogosteje pripravljamo marmelade in želeje. Tradicionalni nešpljev žele se odlično poda k divjačini, sladkim jedem, siru in kruhu. Iz nešpelj lahko pripravimo tudi nešpljev sir, v stilu membrilla, ki je bil v viktorijanskih časih postrežen v kalupih kot sladica. Nešpljevo kremo lahko pripravimo tako, da jih zmešamo z rumenjaki in maslom. Nešplje lahko tudi pretlačimo v kašo in jih zmešamo z medom. Uporabljajo pa se tudi za pite, torte in mafine.
Tukaj je recept iz knjigeThe Accomplisht Cook Roberta Maya, objavljene leta 1660 za nešpljevo pito.
Pita iz nešpelj
Nešplje, ki so zrele in omedene, precedimo in pristavimo na ogenj, začinimo s sladkorjem, cimetom in ingverjem, dodamo nekaj rumenjakov, pustimo, da malo povre in vlijemo v testo za pito. Ko se peče, posujemo s sladkorjem.
Nešplje so uporabljali tudi za izdelavo jabolčnika, vina (ali pa so jih vinu dodajali), gina in likerjev. Sledi pa zelo enostaven recept za pripravo čudovitega likerja, ki po okusu spominja na okusno sadno solato s pridihom prezrelih datljev.
RECEPT ZA NEŠPLJIN LIKER
SESTAVINE (za približno 1l)
- 1l stekleni kozarec ali posoda s širokim vratom
- 15 ali več omedenih nešpelj, mehkih in zrelih
- 1 vanilijev strok
- 1 palčka cimeta
- 250g sladkorja (belega ali rjavega), po želji nadomestite z medom
- 125 ml izvirske ali destilirane vode
- 500 ml (ali več, po potrebi) alkohola (žganje, rum, ali vodka), sama najraje uporabim domače žganje
PRIPRAVA
Nešplje naberemo in jih operemo. Pustimo, da se popolnoma posušijo. Izberemo nepoškodovane in popolnoma mehke (zrele). Če so nešplje še trde, jih v enojnem sloju zložimo na pladenj in počakamo, da se omehčajo. Bodimo potrpežljivi, saj lahko traja tudi več tednov, če so pobrane še trde. Ko se zmehčajo, izberemo 15 lepih nepoškodovanih in mehkih nešpelj ter jih previdno prebodemo z iglo vse naokrog. Nežno jih položimo v čisto stekleno posodo s širokim vratom. Pripravimo sladki sirup, tako da zmešamo sladkor in vodo v razmerju 2:1. V lonec vlijemo destilirano ali izvirsko vodo in pristavimo na ogenj. Ko voda zavre, dodamo sladkor in neprestano mešamo, tako da se popolnoma raztopi. (Če raje uporabljamo med, pustimo, da se vrela voda spet nekoliko pohladi, preden vanjo dodamo med, tako da ohranimo njegove zdravilne lastnosti). Pustimo, da se sladki sirup ohladi. K nešpljam dodamo vanilijev strok in cimetovo palčko, potem pa jih prelijemo s sladkim sirupom, tako da sirup sega nekje do polovice steklene posode. Na koncu dolijemo izbran alkohol, najraje žganje, dokler ni steklen kozarec poln. Kozarec dobro zapremo in močno premešamo, tako da se vsa vsebina enakomerno porazdeli. Zdaj pa k najtežjemu delu: liker pustimo macerirati vsaj 6 mesecev, najbolje pa kar eno leto. V tem času lahko kozarec večkrat pretresemo in ga hranimo na temnem in hladnem, najbolje v shrambi.
