Njena pot

Knjiga Njena pot raziskuje psihološko in mitološko potovanje žensk k samouresničenju in notranji moči in nekako dopolnjuje slovito Campbellovo knjigo Junak tisočerih obrazov, ki se osredotoča na psihološko potovanje moških. Avtorica povzema starodavne sumerske, grške in keltske mite, a tudi osebne zgodbe sodobnih žensk, s katerimi ilustrira izzive in različna obdobja na razvojni poti do celosti.

Razcep med telesom in duhom

Zgodovinsko gledano je bila vez med telesom in dušo prekinjena s strmoglavljenjem Matere boginje. Šele zdaj, ko nam preti uničenje Matere zemlje, jo začenjamo prizivati nazaj. Ko je človeštvo pozabilo na svetost zemlje in začelo častiti bogove v cerkvah in katedralah namesto v gozdičkih in na gričih, je izgubilo vzajemen odnos z naravo. Pozabili smo, da smo njeni otroci, medsebojno povezani z vsemi njenimi vrstami. Izgubili smo občutek svetosti, utelešen v vseh živih bitjih, drevesih, skalah, oceanih, štirinožcih, pticah, otrocih, moških in ženskah. Potem ko smo postali ravnodušni do svetosti narave, smo zanikali še svetost telesa.

Ni bilo vedno tako. Ko je bilo žensko telo enakovredno telesu boginje, je ženska vsebovala čudež življenja.

Prispodobe in arhetipi so opisovali, kako stvari delujejo, in ženska je bila deležna strahospoštovanja zaradi sprememb, ki jih je doživljalo njeno telo. Deklica je postala ženska, ko je dobila menstruacijo; kri je od nekdaj veljala za numinozno. Vsak mesec je krvavela, dokler ni zanosila, nato je za devet mesecev prenehala krvaveti in postala posoda novega življenja. Po porodu je spet krvavela, mesec za mesecem, vse do menopavze, ko je spet prenehala. Tudi to je zbujalo strahospoštovanje, saj je veljalo prepričanje, da kri, ki jo zadržuje v sebi, prehaja v modrost. Današnje ženske vračajo v svet občutek o svetosti snovi in prevzemajo podoben pogled.

V srednjem veku, zlasti pa še po industrijski revoluciji in čaščenju strojev, je moško in tudi žensko telo doživelo spolno in fizično zlorabo. Potisnjeno je bilo onstran meja moči in vzdržljivosti, moralo se je prilagajati kulturnim pričakovanjem glede velikosti, oblike in lepote ter služiti človeškemu pohlepu. Podcenjevanje ženskega telesa se izraža v kulturnih in religioznih tabujih, povezanih z menstruacijo, porodom in menopavzo; kaže se tudi v naraščajočih statistikah o posilstvih, incestu in pornografiji. Svetost ženskega telesa in pripoznanje svetosti snovi sta se razblinila, ko so ljudje začeli častiti bogove. Čaščenje in plodnost, poprej priznana ženskam, ki so imele menstruacijo, sta skupaj z boginjo poniknila v podzemlje.

V njeni odsotnosti so nekatere ženske pozabile globoko modrost ženskega telesa in skrivnosti ženske seksualnosti. Ženske vedo s telesom. Jean Shinoda Bolen pravi, da “ko vemo nekaj v telesu, kot tudi v umu in srcu, vemo nekaj globokega o sebi. V krščanski civilizaciji in krščanskem vplivu na psihologijo je ta razsežnost neuravnovešena.”

Maureen Murdock je ameriška psihologinja in psihoterapevtka, ki slovi po delu na področju psihologije, mitologije in ženskih študij. Pomembno je prispevala k razumevanju psihološkega razvoja žensk in izzivov, s katerimi se srečujejo v osebnem in duhovnem razvoju, zlasti v iskanju identitete in notranje moči. Sodelovala je na simpozijih in vodila delavnice, na katerih je podpirala ženske na njihovi poti. Njena knjiga The Heroine’s Journey: Woman’s Quest for Wholeness razčlenja psihološko in mitološko potovanje žensk in je pretanjeno vplivala na psihologijo žensk ter njihovo spopadanje z izzivi na poti osebne rasti, preoblikovanja in opolnomočenja.