Blagoslovi starega očeta

Zgodbe Rachel Naomi Remen zdravijo najgloblje strahove: da ne pripadamo, da smo nevredni in nemočni, da nimamo varnega kotička, kamor bi se zatekli. Ko jih beremo, sedimo ob nogah njenega starega očeta, poznavalca kabale, čigar ljubezen in modrost sta zdravilni. Dotaknejo se nas in nas spremenijo ter globlje povežejo z življenjem, tako da začnemo drugače gledati nase in na druge ter na koncu spoznamo, da je življenje bogatejše, kot smo mislili, ljudje pa boljši, kot smo verjeli.

VEČJE OD VSOTE DELOV

V priliki o treh slepcih in slonu prvi slepec, ki se oprime slonjega trobca, verjame, da je slon podoben kači, drugi, ki se dotakne njegove noge, verjame, da je podoben drevesu, tretji pa, ki se opre nanj, verjame, da spominja na zid. Vendar to ni zgodba o slonih, marveč zgodba o slepoti. Pogosto je težko doumeti naravo stvari. Mogoče je med nami slon in vsi naši napori, da bi razčlenili svoj del njega, čim podrobneje opisali svoje doživetje in naravo tistega, česar smo se oprijeli, nam nikakor ne bodo pomagali spoznati, kaj je resnično. To velja ne glede na mogočnost doživetja in ne glede na to, koliko jih je še prepričanih o njem ali ga celo delijo z vami. Slon je onstran vseh nas.

Včasih pa le ujamemo bežen pogled na vzorec, na okostje večjega pomena. V takih trenutkih uvidimo, da so tudi dozdevno različne in naključne stvari lahko skladne in cele. V knjigi Metaforični um Robert Samples opisuje radijsko pogovorno oddajo, v kateri je govoril o svojem intuitivnem občutku o večji celosti, nato pa vprašal poslušalce, ali se kdo spomni kake take izkušnje in ali bi jo bil pripravljen povedati.

Dolgo ni bilo nobenega klica, avtor in voditelj pa sta prikrivala svojo tesnobnost s klepetom. Nazadnje je telefon le zazvonil in neka ženska je začela opisovati močno in spontano doživetje medsebojne povezanosti in enosti z življenjem. Ko je spoznanje zaupala domačim, jo je njihov odziv razočaral. Vendar ga je pogosto omenjala, zato so jo pregovarjali, naj obišče družinskega zdravnika, ki jo je nato napotil k psihiatru. Tedaj je prenehala govoriti o doživetju, čeprav se ga je še naprej živo spominjala in čutila, da jo je globoko spremenilo. V telefonskem klicu ga je prvič zaupala javnosti.

Kot pravi Samples: »Nenadoma je vsa plošča zažarela. Postalo je jasno, da so taki uvidi še kako razširjeni. Brž ko so ljudje slišali, da so taka doživetja nekaj običajnega, so množično telefonirali, da bi spregovorili o njih.« Mogoče se v svetu skriva celost in je izkustvo ločenosti, ki povzroča toliko trpljenja, pravzaprav iluzija. Če je svet v resnici en sam velik slon, mogoče leži modrost v tem, da rahlo držiš svoj del in ljubiš, česar ne moreš razumeti. In da tu, v temi, pomagaš drugim.

Rachel Naomi Remen je profesorica medicine in ustanoviteljica ter direktorica Inštituta za študij zdravja in bolezni, desetletnega izobraževalnega programa za zdravnike. Predava na medicinskih fakultetah in bolnišnicah po vsej Ameriki in je ena prvih pionirk gibanja za celostno zdravje uma in telesa. Poleg tega je izjemna pripovedovalka zgodb in odlična opazovalka življenja.

www.rachelremen.com